Detektiv Zdravc: Razlika med redakcijama

Prvošolec ga je še bolj grdo pogledal, skoraj malo jezno: »Si nor, stari? Da bi ga prinesel sem, v šolo? V to norišnico? Da bi ga strašili, cukali, porival? Nikoli! Jaz imam svojega medvedka zelo rad!« nato je skočil s klopi in odšel v razred.

Zdravc je še nekaj časa sedel, nato je plosknil z rokami in pomislil: »Ni kdove kakšen primer, je pa rešen primer.« Vzel je beležko in si zapisal dogodek. Nato je vzdihnil: »Za začetek šolskega leta niti ni tako slabo.«

»Odlično! Odlično, Zdravc,« ga je pozneje pohvalil šolski psiholog Sajko.

»Saj sem se le pogovoril z njim. Nič posebnega,« je odvrnil Zdravc.

»Kot pravi detektiv?« je Zdravc poskočil od veselja.

»Skoraj, skoraj,« je rekel psiholog Sajko. »Zdaj se mi pa mudi. Če bo še kaj, te pokličem…«

Od takrat je minilo že pol šolskega leta, pa še vedno nič.