Hudi časi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Petin30 (pogovor | prispevki)
Petin30 (pogovor | prispevki)
Vrstica 552:
svetovalcev treba! Kaj se je menil za policaja
Korenčka, ki je tako pridno širil njegovo slavo!
 
„Je»Je li res Gregorič rekel, da bi bilo najbolje
pobiti Francoze:" vprašal ga je zaupno ta in oni.
„1 kdo pa!" zatrjeval je skrivnostno Korenček.
 
„Sam sem ga slišal, ko sem stal poleg njega.
„1»I kdo pa!"« zatrjeval je skrivnostno Korenček.
Ampak to se ne sme govoriti."
„Sam»Sam sem ga slišal, ko sem stal poleg njega.
„To se razumeje. In komisarja ste dobro
Ampak to se ne sme govoriti."«
speljali."
 
„Bogme! A GregoriČ je mož", in to je šlo
„To»To se razumeje. In komisarja ste dobro
speljali."«
 
„Bogme»Bogme! A GregoriČGregorič je mož"«, in to je šlo
od ust do ust, da se je najedenkrat govorilo
po vsem mestu, da je GregoriČGregorič sam nabijal
uporne liste po vratih, in da ga je bil spazil
Korenček, ki pa ne sme o tem govoriti.
 
„Vrag»Vrag vzemi vse skupaj!"« zarobantil je GregoriČGregorič
doma, ko je zagledal na hodniku po vrsti
obešene štiri vojaške puške nad tornistri in slišal,
kako se krohoČejokrohočejo pri kvartanju v največji njegovi
sobi ptuji vojaki. Mirila ga je mlada žena z
detetom na roki, ki je stegovalo ročice po hudem
očetu. A ta se je obrnil proč, zakaj moral se
je znositi nad čimer si bodi. Kdo pa premišljuje
vedno v jezi! In kaj nas razjezi huje nego Čustvočustvo,
da se ne moremo znositi nad krivcem! Tedaj
stresemo moško svojo strast nad popolnoma
nedolžnimi osebami ali stvarmi. Uradnik se
znosi, Čeče ga graja višje oblastvo, nad rodbino;
učitelj nad deco, namesto nad krajnim šolskim
svetom; lovec pretepe svojega psa; jezdec muči
konja. GeČe si ne upamo lotiti se kake osebe, in
Čeče druge žive stvari ni pri rokah, vrže se ura
ob steno ali pobije kaj drugega, tako da smo
veseli drugi dan, če hini bilo posebno dragoceno.
 
»Taka gneča! Še razprostreti se človek ne
more. Tega ne prenesem, ne prenesem"«, srdil
se je GregoriČGregorič v jedno mer, porinil mizo v
kot, prevrnil stol in zaprl okno, da je polovica
šip prižvenketala na ulico. Jezno je vzdignil
Vrstica 595 ⟶ 600:
roka, da se je vsedel v onemogli jezi in si podprl
glavo s komolcema.
 
„Ali»Ali so Birkovi berači že izpraznili gornje
stanovanje:" vprašal je čez dolgo Časačasa.
„Ne še", dejala je žena. „Rekla sem jim,
 
„Ne»Ne še"«, dejala je žena. „Rekla»Rekla sem jim,
da je danes zadnji dan in da potrebujemo sami
prostora. A mislim, da še ne vedo, kam bi šli
stanovat."«
 
„Kaj to nam mar!"
„In»Kaj to nam mar!«

»In smilijo se mi tudi. Kaj, če bi jih pustili
še gori? Mi se stisnemo skupaj, in tebe tako ni
mnogo doma."«
 
„A»A jaz ne morem poslušati teh razbojnikov
tukaj"«, dejal je oni skoz zobe in mignil z glavo
proti steni. „To»To je moja smrt. Jaz moram proč,
stran, da jih ne bom slišal; in Birki morajo
ven, ven!"« In zapel si je suknjo in vzel palico,
da ide po stopnicah gor. Žena ga je zadrževala,
naj še počaka, samo jeden dan še. Zaman.
 
Pod streho je bila majhna, borno opravljena
sobica, stanovanje Martina Birka, poprej kresijskega
Vrstica 622 ⟶ 633:
Martin Birk pa je hodil s povešeno glavo, roki
na hrbtu, zamišljen po sobi.
 
Hudi časi.
„Vse»Vse zaman, vse zaman!"« vzdihne in obstane
(Povest. — Spisal Fr. D.)
pred ženo. „Bil»Bil sem pri županu, prosil svetovalce,
(Dalje.)
naj mi dadodadó kakoršno koli službo, samo
268 Fr. D.: Hudi časi.
da se preživim. A nikjer nicnič!"«
„Vse zaman, vse zaman!" vzdihne in obstane
 
pred ženo. „Bil sem pri županu, prosil svetovalce,
„Morebiti»Morebiti bi bilo vendar boljše"«, omenila
naj mi dado kakoršno koli službo, samo
je tiho žena, „Če»če bi bil vstopil v francosko
da se preživim. A nikjer nic!"
službo."«
„Morebiti bi bilo vendar boljše", omenila
 
je tiho žena, „Če bi bil vstopil v francosko
»A kako sem mogel, kako sem mogel! Komaj
službo."
„ A kako sem mogel, kako sem mogel! Komaj
sem bil prisegel jednemu cesarju, prisežem naj
drugemu! Kako je to možno poštenjaku!"«
 
„Drugi»Drugi in visoki gospodje pa so se vendar
uklonili."«
„Kaj pa!" dejal je Birk pikro, „in sedaj se
 
„Kaj»Kaj pa!"« dejal je Birk pikro, „in»in sedaj se
vedejo, kakor bi bili služili Napoleonu vse žive
dni. Sram jih bodi!"«
 
„CeČe bi vsi tako mislili, morali bi nam ukazovati
sami ptujci, in to bi bilo še hujše. Koliko
dobrega stori gospod okrožni glavar, ki zagovarja
Vrstica 650 ⟶ 663:
Francozje, jutri vstopijo ti uradniki zopet v stare
službe."
 
„Da, da", kimal je Birk, „kakor bi se ne
bilo nič zgodilo, in še hvala se jim bo dala,