Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

v Ljubljani „<i>Slovenija</i>". Predsednik je bil dr. J. Bleiweis. Jugoslovanski program

sta razpravljala Gosta in Razlag. „<i>Novice</i>" so 1873. l. objavile oklic po „<i>katoliško-političnih dništvih</i>", posebno radi tega, ker so se uvele neposredne državne

izdale „<i>Vodilo za državne volitve</i>".

 

vodi dr. Tavčar.

 

V Trstu so 1871. 1. Trobec, N. Dolinar, Križman, J. Marija Vatovec in Anton

vladiki Dobrili, ki se je vrlo zanimal za ta pojav narodne zavednosti v Trslu in

tudi v mesinem zboru. Čez par let se je to društvo prelevilo v sedanje društvo

društvom je delovanje bivšega državnega poslanca Iv. Nabergoja. Vodil je to

društvo mnogo let V. Dolenc, potem M. Mandič.

 

vselej predlagal v prvi seji, naj se tudi v slovenskem jeziku kmetom na Koroškem

razpošiljajo poročila o tistih rečeh, ki se obravnavajo v deželnem zboru. Tem

je potegovalo tudi za to, da se po slovenskih okrajih nastavijo uradniki zmožni

slovenskega jezika in naj se po uradih s Slovenci občuje slovenski.

 

O delovanju tega društva v poslednjih letih nimamo natančnejših poročil,

udov se je oglasilo 150. Lipe Haderlap je na prvem obenem zboru predlagal

resolucijo za versko šolo, ki se je izročila knezoškofu Kahnu. Priredila se je v

Celovcu velikanska slovesnost v spomin Andreja Einspielerja, na kateri je mestni

kapelan Treiber imel lep slavnostni govor. — V prvem letu priredilo je osem

čijih število se je do junija 1887 narastlo na 300 in do današnjega dne na 721;

izmed teh je 505 slovenskih.

 

Družba sv. Cirila in Metoda

imela 134 podružnic s 11.215. člani. Podružnic je na Kranjskem 59,

na Štajerskem 38, na Koroškem 16, na Goriškem 20, na Tržaškem 5,

Podgori (2), v Gorici (2), privatni otroški vrtec gospe Antonije

Nadlišek-Grmekove pri sv. Ivanu v Trstu, slovensko petrazredno

dekliško šolo istotam, jednorazredno ljudsko šolo pri sv. Rupertu

blizu Velikovca, petrazredno šolo društva „Sloga" v Gorici. —

Osobito v mnogem številu so se v „LiiiUjanskem Zvonit"

začeli okolo 1890. 1. oglašati nove moči. A. K. Gorjancev v svojem

Misao" 1898, št. 6—20) deli dobo od 1890 do danes v dva oddelka

a) 1890—93 h) 1894-98. Za svoje svrhe tukaj tej razdelitvi ne

V zadnjih petindvajsetih letih se je v slovenskem leposlovju

osobito v pesništvu izvršila velika izprememba. Začela se je ta

dekadentstva (Ivan Cankar) in socijalne demokracije (Kristan).

Zdrava narava slovenskega naroda gotovo sprejme tisto duševno

Anton Hribar je še pristaš romantike, dočim so drugi pesniki več

ali manj naklonjeni realistični struji, čije neustrašljivi zastopnik in

 

Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist.

moč čuta ne dosega Prešerna in Jenka, ne zle dotaknil važnega vprašanja : „Kaj je slovensko 't" Odgovor :

„Slovensko" ni mešanica iz raznih slovanskih narečij. „Kaj je

 

Lirskemu pesniku je neizogibno potreben krepki čut, in ta izrek

pisatelje, naj pišejo za »Mohorjevo družbo"". V socijalnih vprašanjih

se drži načela: »Kdor hoče delati, imej tudi kaj jesti." V „Slov.

slovstvu ; istotako kaže 1894. leta v „ Ljubljanskem Zvonu" na

 

Xa delo torej, nič prepiral