Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 663:
=== a) Lirsko pesništvo. ===
 
==== Josip Stritar<ref></ref>Boris Miranu, Ltp. Slov. Alat. 1871. — Dr. J. Tavčar, O Boris Miranu, ====
vSlSl. Nar. 1875, 283—286. — L. PcsjakovaPesjakova, Lj. Zv. 1883. — vStritarjevaStritarjeva slavnost ▼
 
na Dunaju, Ljublj. Zvon 1886. — J. Marn, vSlSl. 1886, 126. — Dr. Fr. CclcstinCelcstin, ▼
narodivši se 1836. leta v vasici Podsmreki pri Velikih Laščah jia. ▼
Slov. 1887. — M. A. Lamurskij - Celestin, Iz poezij vStritarj aStritarja, vSlovSlov. Svet 1894. ▼
 
— Gregor Samec, Stritarju o 60 letnici. - Fr. Govekar, Stritar in nova literarna struja, Ed. 1898, 7—9. - Dr. M. Murko, Jihoslovane, Ottuv Slovnik
I)olenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na ▼
naučny XIII, str. 418—419. ▼
</ref> ====
 
▲narodivši se 1836. leta v vasici Podsmreki pri Velikih Laščah jia. na
▲I)olenjskemDolenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na
dunajskem vseučilišču v nekaterih rodbinah (Siegel, Kanitz) služil
 
za domačega učitelja. Potoval je po Nemškem, Francoskem, po
Švici in Italijanskem, si s tem razširil obzorje in 1872. 1l. nastopil ▼
 
▲Švici in Italijanskem, si s tem razširil obzorje in 1872. 1. nastopil
 
profesorsko službo na gimnaziji v Hernalsu, sedaj na Dunaju.
 
Opomba. Roditelja Stritarjeva — oče Andrej (1799 — 18641799—1864) in Uršula
(1797—1855) — sta imela šestcrošestero otrok, ki še živžživé vsi. Najstarejši je Andrej,
duhovnik uže trideset let v pokoju in popolnem slep, ki je obhajal letos
 
*) Boris Miranu, Ltp. vSlov. Alat. 1871. — Dr. J. Tavčar, O Boris Aliranu,
▲vSl. Nar. 1875, 283—286. — L. Pcsjakova, Lj. Zv. 1883. — vStritarjeva slavnost
▲na Dunaju, Ljublj. Zvon 1886. — J. Marn, vSl. 1886, 126. — Dr. Fr. Cclcstin,
▲Slov. 1887. — M. A. Lamurskij - Celestin, Iz poezij vStritarj a, vSlov. Svet 1894.
— (rregor »Samec, vStritarj u o 60 letnici. - Fr. Govckar, vStritar in nova lite-
rarna struja, Ed. 1898, 7 — 9. - Dr. M. Murko, Jihoslovane, Ottuv Slovnfk
▲naučny XIII, str. 418—419.
 
 
 
Pisatelji. 17
 
zlato mašo, Josip je peti otrok; izmed štirih sestri je najmlajša omožena na
rojstni hiši — Ana Prijatelj ; vse druge sestre so žene trdnih kmetov. Ko je
Josip hodil v šolo, je učil v Laščah neki Tekavec, učitelj stare šole brez
izpitov. Šolskih zapisnikov iz tadanjih časov ni; morda jih sploh ni bilo, ali
so pa pogoreli o požaru 1757. Ll., ko so pogorele Lašče s šolo vred.
 
Stritar se je naredil v takem kraju, kjer živi delaven in bister
 
narod; govorica mu je nežna in malo pokvarjena po germanizmih.
Ta pokrajina je Slovencem dala tri odličnjake prve vrsto vrste:. TrubaijaTrubarja, ▼
 
▲Ta pokrajina je Slovencem dala tri odličnjake prve vrsto :. Trubaija,
 
Levstika in Stritarja. Gimnazijca sta Levstik in Stritar čitala
 
srbske narodne pesni, ki so pa mogočneje vplivale na Levstika
 
nego na Stritarja. Kakor Levstik je tudi Stritar začel pesniti uže
na gimnaziji; zložil je čveterokitično pesen »<b>Danici</b>«, čije prva ▼
 
kitica sloveslôve: ▼
▲na gimnaziji; zložil je čveterokitično pesen »Danici«, čije prva
<poem>
 
▲kitica slove:
 
Mlada hčerka, lepa deva
 
Matere Slovenije,
Naj ti vila moja speva,
Kar navdaje mi srečsrcé. ▼
 
</poem>
▲Kar navdaje mi sreč.
Posvečena je bila dijaškemu pisanemu časniku „Daničica^^„<i>Daničica</i>" ▼
 
<b>tedniku mladosti Alojzijevišča v pouk in kratek čas</b>, ki ▼
▲Posvečena je bila dijaškemu pisanemu časniku „Daničica^^
ga je 1851. 1l. urejeval J. Marn. V tem tedniku je objavil še sonete : ▼
▲tedniku mladosti Alojzijevišča v pouk in kratek čas, ki
»Luna«, »Danica«, »Zora«, »Mariji«. Ti soneti so vzbudili tako po-pozornost, da je Marn zložil sonet: »Pevcu štirih sonetov« v 21. listu ▼
▲ga je 1851. 1. urejeval J. Marn. V tem tedniku je objavil še sonete :
„<i>Daničica</i>" prva kitica slôve:
▲»Luna«, »Danica«, »Zora«, »Mariji«. Ti soneti so vzbudili tako po-
<poem>
zornost, da je Marn zložil sonet: »Pevcu štirih sonetov« v 21. listu
Veselja nam srečsrcé si vplamenila. ▼
„Daničica^ \ prva kitica sidve:
 
▲Veselja nam sreč si vplamenila.
Ti lira nova, ki nam lepotije
Nad zvezde, lune, zore si Marije
V Danici tak plameče poslavila.
</poem>
 
Ko je bil Stritar na Dunaju hišni učitelj, zbiral je okolo sebe
mladeniče, vnete za slovensko slovstvo, v literarni klub, v katerem
Vrstica 739 ⟶ 717:
mlajših pisateljev je izšlo iz te šole.
 
Sodeloval je J. Stritar v ^„<i>Novicah*^</i>", v katerih je v lepi pesmici
oplakal smrt Josipine Turnogradske ; v zadnjih zvezkih Janežičevega
nSlov„<i>Slov. Glasnika**</i>", v katerem je pokazal, da se bliža nova smer v
slovenskem slovstvu; izdal je z Jurčičem vred Pi*ešernaPrešerna. V tej izdaji
je Fr. Levstik svojevoljno prenaredil besedilo Prešernovih pesnij,
Stritar pa je spisal jako lep uvod.
 
Dve leti pozneje izdala in založila sta Stritar in Jurčič ^Mla-„<i>Mladiko</i>" ki ima Stritarjeve proizvode v vezani in nevezani besedi,
1869. 1l. pa je izdal „Pesni'*„<i>Pesni</i>". ▼
diko^^ ki ima Stritarjeve proizvode v vezani in nevezani besedi,.
▲1869. 1. pa je izdal „Pesni'*.
 
•i
 
 
 
18 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
Ta leta je pisateljeval tako marljivo, da je skoro sam napisal
prvi tečaj lista, ki ga je 1870 . Ll. izdal z naslovom j^„<i>Zvon^</i>", Nastopil
je v raznovrstnih strokah leposlovja; med pesnimi se odlikujeta
»V solzni dolini«, »Na Jenkovem grobu« in »Regulovo slovo«.
 
Upor proti njegovemu »Zorinu«, razne sitnosti z upravo
„Zvonovo^„<i>Zvonovo</i>" in morda varane nade, ki jih je stavil na Levstika, so ▼
 
ga napotile, da je ustavil „Zvon*^„<i>Zvon</i>". Vendar ni mirovalo njegovo ▼
▲„Zvonovo^ in morda varane nade, ki jih je stavil na Levstika, so
pero, nego je izdal » Dunajske sonete «, v katerih med drugim ▼
 
▲ga napotile, da je ustavil „Zvon*^. Vendar ni mirovalo njegovo
 
▲pero, nego je izdal » Dunajske sonete «, v katerih med drugim
 
biča tedanje slovenske razmere:
<poem>
 
Vnema se hrup. Kaj hoče ta hrup, srdito kričanje?
Vidim li dobro? — Prepir, divji med brati prepir!
Grde besede letčleté, sramotne, na desno, na levo.
Obrekovanje, laži, psovke, grdenje vse vprek!
Vname se boj, sramoten tepež, oj kako orožje!
Kamenje, blato in gnoj, palica, peska v oči!
Bratje zaslepljeni, mir! Tako li se materi služi?
</poem>
 
Živo gibanje, ki se je začelo med slovanskimi plemeni na
balkanskem polotoku, in bogato gradivo, ki je je Stritarju nakopičil
lastni duševni razvitek, pripravilo ga je do tega, da^ je 1876. leta
zopet oživil JZvon^„<i>Zvon</i>" in mu dal geslo : Za dom, svobodo in resnico.
Dobil je novih sotrudnikov ; četrti in peti letnik sta prinašala slike,
1880. l. je ustanovil „<i>Zvon</i>".
1880. l*^~j^ ustayyL,2t?t;im^.
 
L. 1886 — 1888. je Kleinmayr v Ljubljani izdal Stritarjeve
spise v šestih zvezkih ; I. zvezek obsega pesni, II. in III. pripovedne,
IV. prizorne, V. poučne, VI. razne spise.
 
<references/>
Stritar pesnik. ▼
 
▲===== Stritar pesnik. =====
 
Stritar je velik prijatelj^ na ravi : njegovim pesnim na čelu
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«