Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →III. O listu.: dimenzije |
→III. O listu.: dodani 14. in 15. stran |
||
Vrstica 61:
Prav pogosto se razvije konec ali dno lista po svoje, in list dobi drugo obliko. Konec more biti rtast (špičast), dolgo ali kratko priostren (prišpičen) a), pa tudi zaokrožen, top, prisekan in celó nekoliko izroblj en ali izrezan. Tudi dno je mnogokrat zoženo in podaljšano, pa še večkrat izrezano. Na ta način dobimo posebne listne oblike, kakor nam jih nekoliko kaže šesta slika. Klinasti b), lopatičasti c) in narobejajčasti listi imajo zaokrožen, širji konec in ožje dno; srčasti d), ledvičasti e), puščičasti f) in kopjasti listi g) so ob dnu izrezani, spredi pa različni. Srčasti namreč so rtasti (špičasti), ledvičasti pa zaokroženi; dno jim je sestavljeno izdveh topih rogljev ali krpic. Puščičasti in kopjasti listi so jako priostreni in spodi izrezani z rtastima rogljema, ki visita pri prvih navzdol, pri drugih pa sta obrnjena v stran. Narobesrčasti listi h) se odlikujejo po izrezanem koncu in rtastem dnu.
[[Slika:Nsr-slika-007.png|thumb|350px|Slika 7. Listi z ozirom na rob.]]▼
Listi, ki niso nikakor razdeljeni, imenujejo se celi in z ozirom na rob celorobi a). Navadno pa je listni rob bolj ali manj zarezan, in pravimo mu narezan b), ako so roglji topi, zareze pa rtaste (špičaste); nazobčan c), ako so roglji rtasti, zareze pa tope, in napiljen d), ako so zareze in roglji rtasti. Ako so roglji napiljenih listov zopet napiljeni, pravimo jim dvakrat-napiljeni listi e). Razdeljena pa more biti tudi listna ploskev in še celó recelj. Ako list ni razdeljen do reclja, pravimo, da je jednovit.
[[Slika:Nsr-slika-008.png|thumb|Slika 8. Listna ploskev.]]▼
Zareze, o kterih smo ravnokar govorili, so plitve in ne izpremenijo listne oblike prav nič, ker zadevajo samo rob. Pa tudi listna ploskev sama more biti razdeljena, in sicer tako, da so roglji ali odrezki vsi obrnjeni proti listnemu dnu kakor prsti na roki - dlanasti listi, ali pa da si stojijo roglji ravno nasproti - pérnasti listi. Po tem, kako globoko segajo zareze v listno ploskev, razločujemo: hrpaste liste, ako zareze ne gredó do srede listne ploskve; nacepljene liste, ako je listna ploskev, vrezana do srede; razdeljene▼
▲Zareze, o kterih smo ravnokar govorili, so plitve in ne izpremenijo listne oblike prav nič, ker zadevajo samo rob. Pa tudi listna ploskev sama more biti razdeljena, in sicer tako, da so roglji ali odrezki vsi obrnjeni proti listnemu dnu kakor prsti na roki - dlanasti listi, ali pa da si stojijo roglji ravno nasproti - pérnasti listi. Po tem, kako globoko segajo zareze v listno ploskev, razločujemo: hrpaste liste, ako zareze ne gredó do srede listne ploskve; nacepljene liste, ako je listna ploskev, vrezana do srede; razdeljene liste, ako je vrezana dalje kot do srede, in zarezane, ako segajo zareze do dna. Po številu, meri in velikosti zarez so listi trojno-, peterno-, mnogoterno-, pérnasto-krpasti in takisto raznovrstno-nacepljeni, raznovrstno-razdeljeni in raznovrstno-zarezani. Slika 8. nam kaže nekoliko listov z raznovrstno izrezano ploskvijo. a) je pérnasto-krpast list, b) škrbinast list z ukrivljenimi in navadno proti dnu obrnjenimi, nejednakimi roglji, c) pérnasto - zarezan list, d) trojno-krpast list, e) peterno-krpast list in f) dlanasto-razdeljen list.
▲[[Slika:Nsr-slika-007.png|thumb|350px|Slika 7. Listi z ozirom na rob.]]
Slika 9. Sestavljeni listi.
▲[[Slika:Nsr-slika-008.png|thumb|Slika 8. Listna ploskev.]]
Včasi se razdeli listni recelj na posamične vejice in nosi potem več listkov; v tem slučaju govorimo o sestavljenem listu. V obče razločujemo dve vrsti sestavljenih listov, in sicer prstasto (dlanasto), pri kterih stoji na koncu vkupnega reclja več listkov (kakor prsti na roki), in pérnato , kterih listki stojijo po obeh straneh vkupnega reclja tako, da so taki listi nekoliko podobni ptičjemu perju. Prstasti listi se imenujo po številu svojih listkov dvojnati, trojnati a), čveternati, peternati, sedmernati b) ali deveternati. Pernati listi so dvojno-pernati, ako imajo po obeh straneh jednako mnogo listkov d), in lihopernati, ako stoji konec reclja posamezen listek c). Vkupni recelj nosi včasi pernate listke, ki morejo biti zopet sestavljeni; tako dobimo dvakrat- e), trikrat- in večkrat-pernate liste.
Z delitvijo v tesni zvezi stoji navadno tudi razdelitev listnih žil. Listi z vzporednimi ali zakrivljenimi žilami so večjidel celi in celorobi; listi s prstastimi žilami so mnogokrat dlanasti, in listi s pernastimi žilami so pernasto-razdeljeni ali sestavljeni.
Listi kakor tudi drugi zelnati rastlinski deli so mnogokrat pokriti s kosmatinicami. V tem oziru pravimo, da so rastline ali pojedini deli goli, gladki in svetli, če nimajo nikakoršnih kosmatinic; če jih pa imajo, so pa drobno-, debelo-, gosto- in po robu kociničasti ali pa kosmati, dlakavi, volnati, žlezasto-kocinasti. Med ščetinicami posebno imenitne so pekoče ščetinice kopriv, ki so napolnjene z neko jedko tekočino. Pogostoma nahajamo na površju listov in stebel slabo prirastle bodice ali celó trne, ki izvirajo iz listnih žil ali iz lesa. Včasi se okončuje list ali veja v nitast, navadno vijakasto zavit konec, takozvano vitico ali ročico, s ktero se vzpenja in oprijemlje dotična rastlina. Navadna grašica (slika 10), razširjen njivski plevel, je vsakemu gospodarju dobro znana. Njeni pernati listi na koncih nimajo listkov, temveč namesto njih vitice, s kterimi se vzpenjajo po raznem žitu. Listi mnogih rastlin so pri dnu svojega reclja podprti z različnimi, manjšimi in večjimi prilistki. Pri grašici na pr. so sicer prav neznatni, a vendar toliki, da se morejo ugledati.
Slika 10. Navadna grašica z viticami. (Vícia sativa.)
V kotu med listi in steblom — v listni pazušici (pazuhi) nosijo vse rastline trpežnega nadzemeljskega stabla popke, brste ali oči. To so nerazvite osnove novih listnatih mladik in cvetov. Ti popki se razvijejo ob ugodnem vremenu zeló hitro in poganjajo ali le listje, ali le cvetje, ali pa tudi oboje. Po tem jih imenujemo listne, cvetne in mešane popk e. — Listje se obleti ali vsako leto, ali pa črez več let. So pa tudi take rastline, ki ne izgubljajo svojega listja, ampak to zvene in se posuši na steblu, navadno z njim vred.
== IV. O cvetu ==
| |||