Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Stebla so zeló raznovrstno razrastena. Redkokdaj dobiš steblo, ki je popolnoma brez vej, ki je jednovito. Najpriprostejša razrast je vilasta, ako se namreč steblo razdeli na dve jednaki veji, ki se navadno zopet in sicer večkrat vilasto razdelita. Navadno se pa steblo ne razrašča na jednake veje, temveč poganja nasprotne ali v vretencu stoječe , večjidel pa raztresene, nejednake veje, ki se še dalje razhajajo na drobnejše veje in vejice. Zlasti drevje se kaj raznovrstno razrašča in nastavlja vrh, ki ima skoro za vsako drevo svojo posebno obliko.

Oblike so listi neizmerno mnogovrstne. Rastejo sicer tudi take rastline, ki imajo debele, mesnate, valjaste ali cevnate liste, pa vendar so listi navadno ploščati in obsegajo vse oblike od črtaste do okrogle. V tem oziru so listi črtasti ali črti podobni b), ako je list dolg, ozek in povsod jednako širok; če je list tudi tog in vednozelen, imenuje se igličast ali igli podoben a), in ako se okončuje v dolgo, bodečo konico, je šiljast; še ožje liste imenujemo ščetinaste; suličasti c) so listi, ako so ob sredi širji kakor na koncih; podolgasti d), ako so mnogo daljši kakor široki; pakrožni (eliptični) e), ako so precej daljši kakor široki, in ako imajo proti koncema, pričenši od srede, jednake poprečne premere; podolgasto-okrogli f), ako so nekoliko daljši kakor široki; jajčasti g), ako so podobni podolgoma prerezanemu jajcu, in ako imajo proti koncu vedno kračje premere; okrogli h), skoro okrogli in okroglasti so listi, ako je obseg njihove ploskve popoln krog , ali ako se mu vsaj približuje. Nektere rastline imajo tristranske in celó take liste, ki so prirezani na štiri nekako zategnjene strani. Obojni so redki.

Včasi se razdeli listni recelj na posamične vejice in nosi potem več listkov; v tem slučaju govorimo o sestavljenem listu. V obče razločujemo dve vrsti sestavljenih listov, in sicer prstasto (dlanasto), pri kterih stoji na koncu vkupnega reclja več listkov (kakor prsti na roki), in pérnato , kterih listki stojijo po obeh straneh vkupnega reclja tako, da so taki listi nekoliko podobni ptičjemu perju. Prstasti listi se imenujo po številu svojih listkov dvojnati, trojnati a), čveternati, peternati, sedmernati b) ali deveternati. Pernati listi so dvojno-pernati, ako imajo po obeh straneh jednako mnogo listkov d), in lihopernati, ako stoji konec reclja posamezen listek c). Vkupni recelj nosi včasi pernate listke, ki morejo biti zopet sestavljeni; tako dobimo dvakrat- e), trikrat- in večkrat-pernate liste.

Ako ogledujemo cvet od spodi. vidimo 5 zelenih lističev b), c) in e), ki ogrinjajo ostale cvetne dele, in ki so včasi prav podobni kaki skledici ali čaši; pravimo jim čašica. Drugih 5 nekoliko kračjih in globoko razdeljenih, belih lističev b), c) in d) stoji med njimi, toda nekoliko više ; ti narejajo cvetni venec. Med njegovimi lističi in zopet nekoliko više stoji 5 nitastih, na koncu v glavico se okončujočih nežnih delov, ki se imenujejo prašniki. Sredi cveta sedi okroglasti, zeleni pestič b), c), iz kterega se razvije pozneje podolgasti plod e).

Najvažnejše oblike nepravilnega nerazločeno-listnega cvetnega venca so: 1. ustnati cvet ''a)'', cevast venec, čegar rob je razcepljen z zarezo na dva nejednaka dela, na zgornjo in spodnjo ustnico. Ako je ustnati cvet v grlu zaprt z napihnjeno spodnjo ustnico, pravimo, da je zijalast ali ošemljen ''b)''; 2. jezičasti venec s cevastim dnom in podaljšanim , nekako jeziku podobnim robom c).

Na venčevih lističih razločeno-listnih cvetnih vencev razločujemo spodnji , nekoliko reclju podobni del, ''žebico'', od zgornjega razširjenega dela, glavice.