Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m brez presledkov |
→IV. O cvetu: 20. in 21. stran |
||
Vrstica 124:
Na pestiču razločujemo tri dele. Spodnji je navadno najdebelejši in hrani v sebi osnovo prihodnjega semena (zarodke); iz njega se razvije plod, in zato mu pravimo plodnica (beli narcis ''b''), kjer je obod odrezan in razklan, da moremo videti vse tri dele (gl. sliko 133.). Drugi je vrat, niti podoben del, ki nosi na svojem koncu zeló različno brazdo. Včasi je pestič brez vratú, in brazda sedi neposredno na plodnici.
Različno od plodnice je plodišče. To je zgornji, včasi kopičasti ali sploščeni, včasi pa kakor skledica izdolbeni del cvetnega reclja, na kterem so pričvrščeni razni deli cveta. Tudi lega pestičeva je važna. Ako vidimo njegov najdebelejši del (plodnico) pod prašniki in cvetnim ogrinjalom, tedaj pravimo o pestiču, da je ''podcveten''; ako pa stoji nad njimi, pravimo, da je ''nadcveten''. — Da se razvije plodnica v plod, zarodki pa v semena, treba je, kakor učijo brezštevilne izkušnje, da je prišel ob pravem času cvetni prah v neposredno dotiko s pestičevo brazdo. Ta izloča neko lepljivo tekočino, na kteri obvisijo posamezni praški. Cvetni prah navadno prenašajo mnogovrstni žužki, ki iščejo v cvetih medú; pa tudi veter ga vzdigne včasi kar cele megle in ga drvi po zraku od rastline do rastline.
Med se nabira v posebnih ''medovnikih'', ki se nahajajo kot plitve globelice navadno na venčevem dnu.
Od zunaj podpirajo cvete ali tudi cela razcvetja mnogokrat posamični listi ali luske, kterim pravimo ''krovni listi'', oziroma ''krovne luske''. Tem prištevamo tudi ''tulce'', ki včasi popolnoma zakrivajo cvete ali razcvetja (kačnik, gl. sliko 134.).
----
Cveti se pokažejo redkokdaj posamezno, navadno jih je po več raznovrstno združenih na vkupnem reclju, na ''koželju''. Način, po kterem so urejeni cveti na koželju, imenujemo ''razcvetje'', ki je za mnoge rastline prav važno znamenje. Razločujemo pa razcvetja z recljatimi in z nerecljatimi posamičnimi cveti.
Razcvetja z recljatimi cveti so :
1. ''Kobul'', kterega posamezni cveti stojijo na precej jednako dolgih receljčkih, ki izvirajo vsi na koncu vkupnega reclja (krvavi mlečnik, gl. sliko 65.).
2. ''Sestavljeni kobul'', kterega posamični cvetni receljčki nosijo kobulčke. Krovni listi glavnega kobula se imenujejo ''ogrinjalo'', kobulčkovi pa ''ogrinjalce'' (potočnik, gl. sliko 58.).
3. ''Nepravi kobul'', kobuljasto, včasi jednovito, včasi sestavljeno razcvetje, ktero se razločuje od navadnega kobula po tem, da izvira le malo cvetov iz tistega mesta vkupnega cvetnega reclja, in po tem, da se razcvete osrednji cvet vselej prvi (črni bezeg, gl. sliko 95.). Sploh je to razcvetje jako mnogovrstno.
4. ''Grozd'', z vkupnim, včasi visečim, včasi kvišku stoječim cvetnim recljem, kteri nosi podolgoma posamezne, precej jednako recljate cvete (čemž, gl. sliko 70.).
5. ''Češulja'', grozdasto razcvetje, čegar posamični cveti imajo toliko daljše receljčke, kolikor niže izvirajo iz vkupnega reclja, tako da so vsi cveti v jednaki visokosti.
6. ''Lat'', razcvetje z očitnim vkupnim cvetnim recljem, ki nosi mnogo spodi najbolj na vejice razdeljenih vej (šopulja, gl. sliko 320.).
Razcvetja z nerecljatimi (sedečimi) cveti so:
7. ''Klas'', razcvetje s kvišku stoječim, vkupnim cvetnim recljem konec stebla, po kterem sedijo posamični cveti. Klasi so jednoviti ali sestavljeni; poslednji nosijo namesto posameznih sami zopet ''klaske''.
8. ''Mačica'', razcvetje z mlahavim, navadno visečim vkupnim cvetnim recljem, ki je povsod pokrit z necelimi, mnogobrojnimi sedečimi cveti. To razcvetje odpade, kedar ocvete (leska, gl. sliko 501.).
9. ''Betič'', razcvetje z debelim in mnogokrat mesnatim vkupnim koželjem, po kterem je vse polno drobnih cvetov (kačnik, gl. sliko 134.).
10. ''Košek'' ali ''sestavljeni'' cvet, čegar na vkupnem, kopičastem ali ploščnatem plodišču gosto zbiti cveti so v svoji celoti podobni jednemu velikemu, spodi s krovnimi listi (ovojkom) obdanemu cvetu (regrat, gl. sliko 431.).
11. ''Cvetna glavica'', razcvetje z mnogobrojnimi nerecljatimi cveti, ki so stisnjeni včasi v ploščnat, včasi v obel ali podolgast kupček, in ki sedijo večjidel na odebeljenem koncu vkupnega cvetnega reclja. Ob dnu je glavica navadno obdana s krovnimi listi (zajčja noga, gl. sliko 205.).
== V. O plodu. ==
Plod imenujemo vse cvetne dele, ktere nahajamo ob času zrelega semena še na rastlini. Navadno se poveča samo plodnica, in v njej zaprti zarodki (semenski popki) se razvijejo v zrela semena.
Na vsakem plodu razločujemo dva poglavitna dela: 1. ''oplodje'' in 2. ''seme''. Včasi je oplodje tako tesno zrasteno s semenom, da je plod podoben semenskemu zrnu. Večjidel se pa lahko razločuje oplodje od zaprtega semena. Oplodje je zdaj kožnato in usnjasto, zdaj mesnato, lesnato in celó trdo kakor kamen.
Plodovi so ''pravi'' in ''nepravi''. Prvi se razvijejo iz pestičev posameznega cveta, drugi se pa naredijo s tem, da se sprime pestič z drugimi deli cveta v celoto, ktere se včasi udeležijo tudi cela razcvetja.
== V. O plodu ==
| |||