Žrtva ljubosumnosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 71:
Take podobe in misli so mu rojile po glavi, ko stopi danes iz crkve. On ni videl prijaznega solnca, ki je z gorkimi žarki oživljalo zemljo. On ni čutil, da se taje sneg in lijejo kaplje od strehe, kakor se solzí njegovo srce vsled hudih, a nezapopadnih bolečin. Trpel je naš mladeneč neznosne boli v svojih prsih, a prenašal jih je junaško. Ne usta in umolklega grla glas, temveč le bled obraz in temen pogled je izdajal njegove srčne bolesti. Med tem ko so drugi tovariši veseli pogledovali deklice prihajajóče iz crkve, slonel je on ob zidu crkvenem. Opazil je Vido, ko je stopila iz crkve. Srce mu je trepetalo. Čut veselja se mu zopet vzbudi v prsih, ko zagleda to krasno lepotico. Milo in otožno zre za njo. Njegovo oko se ne gane. Mirno kakor zid sloni, očí uprte na svojo ... nevesto. Izmed vse množice vidi le njo, njo samo!
A hipoma se strese, život mu trepeče, v obraz obledi. Kakor da bi ga bil strupeni gad piknol v nogo, odskoči zdaj Branko od
„Kaj pa jo Branku, da dirja kakor da bi bil brez
„Ali ne vidiš ničesa?" odgovori Videški Dragan. „Poglej,
Marsiktero dekle nam je že spačil ta grajski mladič
Vsi tovariši so se z njim vred kar grozili
▲kar grozili 'ad gosposkim vsiljencem. Ako bi jim bil sedaj mladi Pontoni prišel v roke, in bila, bi noč, zrahljali bi mu obisti ter ga vrgli na pol zbitega v cestni rov.
Pri teh besedah se vzdrami sin
▲:;:41ornň. Trdnih korakov stopi črez prag, hišna vrata zaloputne za seb6j, :da so klepetale šipe na oknih, in se vsede za mizo. Nikogar ni bilo v 'Sobi, da bi ga bil motil v njegovih. mislih. Le mati pogleda skrivši skozi majhen prodorec iz kuhinje v izbo, da vidi, kdo je prišel tako krepkih korakov v hišo. In sedaj opauje , kako si briše razburjen njen Branko potno čelo, kako se iskrijo sinu oči, kako mu usta Mine jeze in strasti trepečejo. Zdaj se prime za čelo, kakor • da bi ga bolela glava, zdaj udari zopet z vso močjo po mizi, kakor. da bi se hotel tako iznebiti
„Moj Bog, kaj Ti pa je, Branko
„Ne prašajte, mati! Da bi ga le gromska strela iz jasnega neba vrezala, tam ko je! Povém Vam, mati, ako bi ne bilo greh, jaz bi mu kar glavo in prsi zdrobil, in ne hodil bi nikdar veČ za poštenimi deklicami."
▲„Ali spiš, Branko ?" nagovori ga mati stopivša v sobo.
Take misli so rojile materi po glavi, ko jame sin
▲Pri teh besedah se vzdrami sin , privzdigne kakor iz sanj hipoma glavo od mize in se zravna. Solze, svetle solze so mu lesketale v obje- kanih ''očeh, Milo pogleda svojo mater, in ta pogled je izražal vse nje- govo gorje.' Globoko v srce pa je segala materi Žalostna podoba njenega Brauka. Ona je slutila, kaj čuti njen edini sin. Zatorej ga vpraša
„Le nje, le nje, mati, ne morem razumeti. Pred vsemi ljudmi se mu laska in
▲„Moj Bog, kaj Ti pa je, Branko ? P vendar ne jočeš. Kaj se Ti pa je zgodilo, Branko ? Za božjo voljo govori !",
Mati je na vse strani prigovarjala sinu, naj se umiri, a njene besede
▲• jeze, kakor je bil rajnki njegov oče. Bog inri'-daj lahko ! Tudi on se je dal dostikrat razjeziti, a tedaj je razsajal., da ni bilo bivati z' 'njim. In ta nesreČua jeza ga je tudi spravila prehitro v hladni grob. Rajnki Cvetko se je bil enkrat hudo skregal. PrišedŠi domil , bila ga je sama togota. Da si pa jezo uteši, pograbi čašico . hladne vode ter jo duškoma izpije. Od tistega časa pa je bolehal Cvetke in nat6 tudi kmalu umrl !
„Bodi pameten, Branko," pomirjuje ga mati
▲Take misli so rojile materi po glavi, ko jame sin.' srditih korakov hoditi po:., sobi .gori in doli.
Ko
▲„Le nje, le nje, mati, ne morem razumeti. Pred vsemi ljudmi se mu laska in ''dobrika. Pred celim svetom kaže, da je srečna, alto se le: kak lahkoživec poniža, govoriti z njo, a v6 pa dobro, da jo jaz . . ." • •
„Jaz pač tega ne morem. Meni ni dano, da bi se prilizoval in dobrikal deklicam, namanj pa takemu dekletu, o katerem mislim, da bode enkrat moja žena. Ktero dekle hoče priti na naše posestvo, to mora imeti ljubav do mene v srci ter čutiti čisto, nesebično ljubezen do svojega prihodnjega moža. A dobrikal in prilizoval se ne bode Cvetkov Branko nobenej. Rajši pa ostanem sam. Tudi brez žene se more gospodariti. Boljše je, da se sam ubijam s posli in posestvom, nego pa, da bi si še moral beliti glavo z nezvesto ženo!"
▲• „Kaj se Ti je pa zgodilo, Branko?" pretrga mu mati besedo. „Ne bodi tako silno• razburjen, potolaži se !"
„Ti si strašen čudak, Branko. Daj si vsaj nekaj dopovedati. Danes si kakor ogenj v strehi. Poslušaj me mirno in preudari, ali imam prav ali ne.
▲Mati je na vse strani prigovarjala sinu, naj se umiri, a njene besede. so. ..ostale .brez vidnega uspeha. Dolgo je še Branko zmerjal in se togotil nad mladim grajšČakom , hod66 po sobi sem in tja, a stoprav ko mu prinese mati obed, začne jej pripovedovati, kaj ga je danes tako užalostilo.
Vida in Ti sta si že dolgo na roko. Vsi vemó, da se rada vidita, in jaz sem trdno prepričana, da te dekle v istini tudi ljubi. Že kot otroka sta se rada imela, in Vajina otroška ljubezen še tudi v mladeniških letih živi.
▲„Bodi pameten, Branko," pomirjuje ga mati, „Zakaj bi se zavoljo tega • tako jezil?! Najmanj pa smeš njej oponašati, da govori z .njo graj- ščakov Vekoslav. Ako bi Vida ne bilo pošteno in lepo dekle, še pogledal bi je on ne. Deklici pa tildi. dobro dćne , ako kdo prav prijazno z ni() govori. Saj věm, da si Ti proti njej bolj oduren, kakor pa ljubezniv!
▲Ko srk'bili zadnjič na crkvenem shodu v sosednej fari, govoril si Ti le malo z njo. .Nekako zamišljeno si hodil zraven nje. Drugi so :jej
Moja in rajnkega Tvojega' očeta — Bog mu daj lahko — iskrena želja je bila, da pride Vida k nam za sneho. Boljge gospodinje od nje 'ne, moreg dobiti nikjer im daleč okrog. Bogata res da ni, ali ona je pridna, in to velja dandanes več nego bogastvo. Tudi prebrisane glave je, ,in ona bode s svojini bistrim očesom gospodarstvo • izvrstno vodila. Ali tudi dobro srce ima to dekle, a to je za srečen, zakon neobhodno potreb. Če se jej' pa kdo včasih prilizuje ter se jej skuga, prikupiti; teinu 'pa ni • ona kriva. , Saj ne more ona sama nič zate, .daj je' lepa. Krasne deklice so pa vedno mnogim skušnjavam podvržene. Desetkrat večja pa je Čednost lepega dekleta, ki se svojim 'prilizovalcem ,ustavlja, ,kakor pa krepost .onih deklic, nki•, nimajo v ,svojem življenji nobenih '.Skagnjav Pretrpeti!"
| |||