Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

sam biti in sam svoja kupčijska opravila opravljati. On

si najeme za to služabnike, ki mesto njega blago kupujejo in prodajajo. Takim od velikih trgovcev najetim

služiti; on more isti čas za več trgovcev kupčijska opravila prevzeti. Za enega trgovca n. pr. prodaja platnene,

za druge suknene, za tretjega svilne tkanine, za četrtega

more spet maslo spokupovati itd. Za svoj trud ima agent

od izneska kupljene ali prodane robe neko stalno berivo

je robe prodal, veči je njegov provizjon. Provizjon računi se navadno po stotinkah. V denarnej kupčiji, pri

kupovanji ali prodajanji vrednostnih papirjev, kakor so

lehko proda, če ne danes, pa jutri. Provizjon, ki se ne

plača v denarji, ampak v robi, imenuje se po kupčijsko

kajti tudi provizjon v denarji se imenuje, sem ter tje

rabat. V kupčiji iznaša provizjon navadno 2 stotinke

 

Nalogo, ki jo agent od trgovca zastran kupovanja

ne sme robe ne dražje plačati, kakor ravno po tistej

ceni, ktera mu je bila od trgovca zaznamovana, pa je

Če je med lastnikom robe in med njegovim opraviteljem taka pogodba, da lastnik vso robo nazaj vzame, kar

je agent ni v komisijonu razprodal, tako se to imenuje, robo

more sicer pri vsakej robi vstanoviti; najbolj v navadi

je pri knjigah. Neke knjige so gledé svojega zadržaja

Trstu svoje kupčije, ampak tudi po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji,

na Dunaji in drugod. V vseh teh mestih ima svoje poddružnice,

poddružnice so od svoje matere v Trstu odvisne, od ktere

v kupčijskih zadevah dobivajo napotke, po kterih se imajo