Kupčija in obrtnija: Razlika med redakcijama

kolobar je iz bank to naredil, kar so danes. Sledeči

primer bo bolje kakor vse razlaganje razjasnil, kako je

 

Več trgovcev, ki med seboj na veliko kupčujejo,

žiro-banke kupčijo jako pospešujejo, to vsak sprevidi.

Čiste žiro-banke, t. j. banke, ki drugih opravil ne bi

ni nikjer več; le v Hamburgu je še ena; sicer pa vsaka

druga banka poleg drugih opravil tudi „žiro" opravlja.

bilo treba od njega nobenih obresti plačevati. Raven tega,

da se je denar v bankah hranil (depozitiral), razvilo se je

imenuje. S prva so tisti, ki so v banki svoj denar

shranili, banki za shrambo celo čuvarino plačevali. Banke

njim barantati. Danes banke svoje vložine tudi za barantanje

rabijo. Največ vlog je danes v Londonskej

potrdnice o prejetih depozitah ljudje radi kupujejo, ker

tedaj vedo, da so varne. Te bankine potrdnice so se imenovale

list, da je v banki toliko gotovega denarja

založenega, kolikor je bankovcev. Naša država polaga

celo za to skrb ima, da se ob pravem času prezentirajo

in če je treba tudi vtožijo. To bankino opravilo imenuje

 

baranta z menjicami. Kupčija se je še-le potem tako

mogočno razširila, ko so se menjice, kterih stari svet

tudi drugim zasebnikom. Na Angleškem imajo to za

dobro znamenje, če ima kdo pri banki na svoje ime

ki ga dotični banki da, naj ona mesto njega ta in ta

iznesek temu in temu izplača, imenuje se „cheques"

proti kakej stvarnej zalogi, posebno proti zalogi državnih

ali obrtnijskih vrednostnih papirjev. To bankino opravilo

zalogi negibljivih stvareh, kakoršne so n. pr. zemljišča,

poslopja in enake, ali kakor se pravi na „hipoteke" posojila dajejo.

 

Banke oskrbljujejo tudi to, da se kupujejo in prodadajajo

prevzemajo državna posojila, ter za to skrbe da se posojilna

državna dolžna pisma razprodajo. Danes se banke