Redakcija: 18:19, 17. avgust 2011 uredi Barbara~slwikisource (pogovor \| prispevki) 24 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:38, 17. avgust 2011 uredi razveljavi 212.72.109.212 (pogovor) Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 5: \| poglavje= \| avtor= Valentin Bernik \| opombe= ~~ureja BarbaraL~~ \| obdelano=12 \| licenca=javna last \| spisano= DiS 1888 in 1889 Vrstica 573: doma ga srečno izložé. ==XV. Pri fotografu.== Ne le pri gospodi, ampak tudi med kmeti, ne le v mestih, temveč tudi na deželi se mora človek povzdigniti z niže stopinje občne veljave na višo. Kratko rečeno: tudi v kmečkih srenjah se lahko »avansira«. V tem oziru so na posebno ugodnem stališču oni možje, kateri znajo kako besedico tudi zapisati ali celo nemški povedati. »Taka glava korenine« če tudi »je slovenski oratar«, pride v občinsko starešinstvo in postane kmalu, ako ne prvi, vsaj drugi srenjski svetovalec. Ako pa je tudi krčmar, zbero ga kmalu, ko »v zbor učenih – - stopi moder, bistra glava« tudi svojim županom. Štangovec je bil svoje dni tak srečen mož, ki v srenji <poem>Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago.</poem> Prvega srenjskega svetovalca smo Štangovca opazovali pustni ponedeljek. Po tistem dnevu ni trajalo več mnogo mesecev in Štangovec je postal župan. Brezdvomno seje moral za to čast zahvaliti v prvi vrsti svoji postavnosti, ne dosti menj pa tudi veliki sreči, da je znal z gospčskimi tudi po nemško »v caker hoditi«. Kako pa je znal, to stoji Se poznim rodovom v strašilen izgled tiskano črno na belem v »Novicah« leta 1859, list 7., str. 53., pod naslovom: <center><big>Kratkočasno berilo.</big></center> <center>Razni listi iz zapuščine nekega srenjskega župana.</center> <center>{{razprto\| Drugim za poduk in kratek čas.}}</center> <center>Nabrul Borovčan.</center> ''I. An den N. N. zu '' Den selben wirt himit auf getragen das von BezirksHauptniannschaft ist auftrag kommen das soHen sic Eire Magd binnen acht tag Fermallen, oder wirt sie weiter ekspedirt. Ich kann nichts mehr helfen, weil mich das gesetzliche Auftrage fordern. :: {{razprto\|N. N. Biirgermeister.}} ''II. Herzgeliebtes Bez. Hauptmannschaft!'' Unser Pfarer wil N. N. nicht keurathen, ich bite ihm eine Nasen zu machen. Hier folgt eine Kratscha. ''III. An den Herru N. N. erster Roth in'' Sie werden ersucht und wird ihnen bekanntgemacht, das sie den 20. August als Rath gewahlt sind so werden si vor- greladen den 19. Oktober vor Mittag um 9 Uhr vorleslich Horamt zu erscheinen, zu berichten wie das neue Gemeinde Ordnung auf gesetzt werden wirt. '' IV. Pasierschein.'' Far N.N. von* Haus Nr. 32 er bittet durch seine Mutter um ein Hamatschein ich kann denselben nicht ertheilen weil der Gemeinde vorst^nde um bekannt ist vrilang das der Reissebass giiltig ist weil der Bezirkshauptmanschafi ist von hor 7 Stund entfernt isl, so weis man nicht wilang das sein Reissebass gaitig ist so wirt im solang Pasiri das der Pass gültig ist, Bürgermeister, an der Orts Gemeinde* {{razprto\|::N.N. Burgermeister.}} ''V. An den N, N. in'' Ueber vorgekommene beschwerde wirt den selben auf getragen das er den vorbereiteten Gebeichaltz gleich bey empfangen, diesser zuschrift das Holz aufheben oder Abzimmern losen ubrigens wirt bar 5 fl. Strafe auferligt. VI. N. N. hal schon am 15. Okt von HOraml eingerük. :: {{razprto\|N. N. Burgermeister.}} Po tem precej dolgem, pa neizogibno potrebnem uvodu poglejmo za našim županom, kako ga je Miha Gorenjski, takrat še poštar, speljal zopet na led. Podkloštrom v slovenskem Gorotanu se je nastanil <big>fotograf</big>. Miha sklene Štangovca zvoditi k njemu, da ga fotografuje. Precej zgovornosti je treba, predno se mož udá. Zupan, prva glava v občini, mora vendar viseti fotografovan v občinski pisarni, pa tudi še pozni vnuki bodo ponosno kazali na odličnega svojega pradeda. Prilika je lepa, fotograf je blizu. Taki prepričevalni razlogi morajo Štangovca omečiti. Zmenita se torej, kateri dan se peljeta čez »Koren« k fotografu. O določenem dnevu pride župan k poštarju in v dobrih dveh urah sta Podkloštrom. Miha poišče najprej svoje koroške prijatelje, da jim naznani, kaj namerava z očetom županom. Fotograf je imel svoje prostore na vrtu Pibrove gostilne. Miha gré naravnost k fotografu, drugi pa se zberó v gostilni, da jim čas preje mine. »Pri fotografu se ne opravi tako hitro«, zatrjeval je poprej Miha zlasti Štangovcu nasproti. On je sicer brzo fotografovan, toda, če hoče doseči svoj namen, ne sme tako kmalu nazaj k čakajoči družbi. Zato se gresta s fotografom sprehajat in prideta še-le v dveh urah v gostilniško sobo. Miha se dela silno spehanega in reče Stangovcu : »Sedaj pa, kakor ti je drago. Ako hočeš cele dve uri sedeti pred fotografovim orodjem, pojdi, ako bi te pa stalo to pretežko, pa nikar ne hddi. Meni je skoraj žal, da sem potratil toliko časa in sem tako utrujen.« Zupan odgovori : »»E, ker sem že tukaj, naj pa bo, no!«« Vsi se podajo v fotografovo delavnico. Na mizo postavijo bokal vina, kozarec in kup »žemelj« na velikem krožniku. Štangovca posade k mizi in, podavši mu v roko »državni zakonik«, opomnijo ga, naj se drži lepo mirno in ravno. Na to se vsa družba vrne v gostilno. Od časa do časa se Miha loči od družbe toliko, da gre pogledat k fotografu. Vselej se postavi za fotografovo orodje, da se vpričo Štangovca prepriča, koliko delov njegovega telesa je že fotografovanih. Zvesto mu vsakikrat naznani, koliko je že dogotovljenega. Začel je s čevlji, nadaljeval s koleni in potem je imenoval vselej drug del županove zunanjosti. Ko preteče določeni čas, napoti se vsa družba v fotografovo delavnico. Miha izpregovori: »Prijatelj, sedaj pa le posebno mirno, sedaj pride glava v delo!« Fotograf odpre (še le sedaj!) okence in v par sekundah zakliče : »Fertig!« Štangovec pa se začudi v svoji nemščini: »»Saperlot, »das« Kopf war aber schnell fertig!«« Zakaj tako, razloži mu Miha prav »po dohtarsko« : Zato namreč, ker je fotograf druge dele vsprejemal po tem, kako so sestavljeni, glavo pa sije mislil enovit del telesa, ki se more naenkrat fotografovati. Sicer naj pa pomisli, da gaje precej v koži in torej dh več dela. Stangovec prikima: »»Saj je menda res tako!« Miha v tistem času ni nosil nič brk. Torej reče fotografu: »Prosim, da mi napravite na fotografiji malo brkic pod nosom!« Brž nato se oglasi Stangovec, pa zopet ponemSko: »»Mir auch, aber nacli »ober« (navzdol)!«« Da ga je fotograf tudi slušal, kaže podoba še dandanes. O vsem tem seje naslednje dni mnogo govorilo Podkloštrom in v okolici, pa tudi kranjski sosedje so si z veliko radosljo pripovedovali, kako je pošlar dal fotografovati župana. Med drugimi pride ta sloves tudi do ušes nekega sorodnika županovega, ki je bil zemljemerec na Koroškem. Ta prigovarja tako dolgo Štangovčevi družini, naj župan poštarja toži zaradi razžaljenja časti, da slednjič mož res vloži tožbo. V nekaterih dneh dobi Miha poziv od sodišča, a nikakor mu ne gre v glavo, zakaj ga kličejo. Ko pa ob določeni uri pride k sodišču in zagleda tam Štangovca, zasveti se mu naglo v glavi, kaj ima to pomeniti. Sodnikov nagovor ga tudi brž potrdi v njegovih mislih. Ta mu namreč reče, da je moral župan vložiti tožbo proti njemu zato, ker ga je oni dan Podkloštrom tako osmešil, da s tem trpi njegova in njegove rodbine čast. Miha poprosi sodnika, naj se ta zadeva preloži na drug dan, da more on poprej zbrati dovolj dokazov osvoji nedolžnosti. Opravičena prošiya se mu izpolni. Poštar se hitro obrne pismeno do onih gospodov, ki so bili takrat navzoči, ko so Stangovca fotografovati. Poprosi jih, naj mu pošljejo v kratkem potrjilo, da oče župan tisti dan ni le nič trpel na časti, marveč se mu je skazovala vsa dostojna čast in vse primerno spoštovanje. Kako radi so se Mihovi prijatelji podpisovali, pokazali so s tem, da so še taki njegovi znanci bili podpisani, ki takrat niso bili niti zraven. Ko Miha osmi dan zopet pride k sodišču, skaže tum vpričo župana ono po- trjilo. Tedaj se Stangovec zadovoljno oglasi : »Saj sem prčcej rekel, da to ni res; oni (zemljemerec) je hujskač!« Tak je bil konec zanimive zatožbe in še bolj zanimive seje pri fotografu. Bodi I o vsem v zdravilo, ki imajo Mihovo in Stangovčevo bolezen! ==XVI. Prevare in spletke.== V krčmi za dolgo mizo je sedel rajni <big>Prekuc</big>, dobro se gostil in svojo ženo hvalil. Že se je naložil mastne pečenke, tudi zamočil jo je že dobro z okusnim dolenjcem, pa ker je danes zanj nekak praznik — prodal je namreč največjo kravo koroškemu mesarju za visoko ceno — ne more se lahko odpraviti proti domu. In kolikor dlje sedi, toliko radodarniši je s hvalo. »Moja Nežicajepa res pridna«, dejal je slednjič, spomnivši se, kako izvrstne pečenke si je on danes privošil; »z vsem me moja Nežica tako lepo preskrbi, pa kako poslrež^jiva je ! Zakaj bi jej tudi jaz ne napravil kakega veselja ? Danes jej moram jaz malo poslreči, seveda, moji dobri Nežici. Zavijte, zavijte, mati krčmarica par koSčekov danaSnje pečenke v papir, da jo ponesem svoji Nežici!« Prijazna krčmarica mu kmalu prinese zaželene pečenke. Prekrtc zavitek dobro spravi in se počasi zmatohá domov. *** Dva dni pozneje bil je Prekuc spet v taisti krčmi. Danes ni take volje, kakor je pred kratkim, ko je vzel nekaj seboj za svojo »Nežico«. Silijo ga z govorico, pa mu le me gré. Torej ga vpraša krčmarica: »Kaj pa vam je danes, da se vam nič ne ljubi, pa vendar niste kaj pogretega pojedli?« »»E, kaj pogretega««, zadere se nejevoljni Preklic, »»saj sem imel ,pečeno’ in varno skril v peč zadaj za mesteje, pa je vendar dobila ,stara’ v svojo pest in v svoja lizasta usta vse, kar sem si zadnjič prinesel domov za poboljdek drugega dné.«« Vsi se zavzamejo nad ljubeznjivostjo tega zakonskega moža. Krčmarica se hoče potegniti za njegovo ženo očitaje Prekücu, da se mu skrbna žena prav nič ne smili, in da je bila zadnjič le »moja Nežica«, danes pa kar »stara«. Toda trdosrčni Preklüc se za vso to grajo ne zméni in nadaljuje : »Malo mesa imam danes v tej-le rutici, ker bi rad imel kaj gorkega in tečnega, predno grem popoludne na Trbiž, pa ne vém, ali mi je bo »stara« privoščila; na meso je kar volk.« Pri zadnjih besedah stopi Miha v sobo. Hitro mu gostje povedo, kako skrben je samopašni Preküc za svojo ženo. Miha na to ne reče kaj posebnega, a misli si: taka zakonska ljubezen se mora poplačati tudi s primernimi obrestmi. Nekaj časa sedi Miha tiho za mizo, potem gre nekoliko iz sobe, pa se kmalu vrne. Vsede se prav zraven Preküca, oziroma poleg kupljenega mesa. Ko se Preklic pomenkuje se svojim sosedom na drugi strani, odveze Miha robec, vzame meso iz njega in zvije vanj ožeto pomivalko in košček opeke ter varno zaveže v prejšnji robec. Z izmaknenim mesom gré h krčmarici ter jej naroči, naj je kmalu, ko odideta s Prekücem, pošlje Prekücovi ženi. Miha se zopet vsede za mizo. Za nekaj časa reče Preklicu: »No, kdaj pa pridete kaj moje konje pogledat, kakor Rte mi oni dan obetali?« »»Saj še danes lahko to storim««, odgovori Preklic, opozorjen na svojo obljubo. »»Če greste kaj kmalu domov, grem pa kar z vami, le toliko se s potjo oglasim še doma, da svoji »stari« izročim to-le mescé.«« »Dobro, dobro«, pritrdi mu Miha, »plačava, potem pa se lahko precej napotiva.« Med potjo, pol ure dolgo, pomenkujeta se mirno o vsakdanjih rečeh. Pri- šedši pred Prekilcovo hišo, pokliče Mihov spremljevalec svojo ženo, ki tudi brž pride na vezni prag. Mož pomoli vši jej culico reče: »Na, to-le mi skuhaj, jaz grem z gospodom konje gledat!« Naša znanca se podasta naprej po cesti, Prekuceva Nežica pa stopi nazaj v kuhinjo. Odvezavši robec, zagleda presenečena žena, kaj jej je Ijubeznjivi mož ravnokar ukazal skuhati. Ne vé, ali naj se sraeja, ali togoti, ali kaj naj stori. Najboljše bo, misli si slednjič, če grem za njim. Kmalu je v Mihovi hiši. »Kaj bom pa vendar danes skuhala?« vpraša svojega moža. »»Kar sem prinesel««, odreže se kratko Preklic. »Tako? Kje pa si vendar dobil to?« nadaljuje začudeno žena. »»Saj včs, kje se kupuje meso. Ali misliš mari, da sva si s tistim v žlahti, ki pse v zanjko lovi?«« In skrbna žena zopet povzame : »Torej, to naj ti skuham, kar si ti prinesel?« Prekücu se oči zažaré in še enkrat zatrdi: »»Boš li mar kaj drugega, ali se ti meša, ali kaj?«« In bolj sam za-se pristavi: »»Saj se mi je zdelo, da mi še teh koščekov ne bo privoščila.«« »No, pa bom, pa bom«, pomiruje ga žena, »ker že ravno svojo tiščiš.« To izgovori vši gré z glavo zmajevaje proti domu. Pred hišo jo je že čakal sel z resničnim mesom. Ta jej razloži vso spletko. Od svoje žene jo izve drugi dan tudi prevarjeni Preküc. <references/> [[Kategorija: Dom in svet]] [[Kategorija:Humor]]

Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega: Razlika med redakcijama