Pegam in Lambergar (Fran Detela): Razlika med redakcijama

Joka moje dekle,

Kadar zagleda me.

N. ps.

</poem>

 

Nekoliko dni pozneje je jezdil Gregor s svojimi tovariši od Savinjske doline proti Gornjemu gradu. Vrhovi gora so se svetili v zlatih žarkih jutranjega solnca, po dolinah pa je še ležala gosta megla. Drevje je poganjalo mlado zelenje, in zvončki in trobentice so belile in rumenile vlažna tla. Visoko pod nebom pa je žvrgolel škrjanec in vnemal krilate pevce, ki so se mu oglašali iz visokega bukovja.

 

Gregor pa je brenkal na citre, poln otožnih misli. Kako so se razkadile vse nade! Odšel je bil na junaške boje in zdaj je priklenjen na to zidovje in izročen tuji milosti. Prijaznost patra Benedikta je bila edina svetla zvezda na temnem nebu.

 

== III ==