Na Barju (Josip Jošt): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 691:
»Pa ga menda nisi menil oplaziti?«
»A!
le ne obrne, sem ga odpravil prav po vojaško. — Če
stojite gori za Sv. Krištofom pri smodnišnici na straži
Vrstica 832:
»Morebiti.«
== III. ==
'ti"' ,,' -" HI. ,m" " "I,ti -
Ni ga s svetlimi čevlji in visokim (ilin~ drom, sSkllrjllstim frakom iu mehkimi rokavicami
-ni ga, ki bi prijel krmnp in odvalil skalo, da se odteče voda z rnorosla in se ondi ugnezdi suša kakor v Sahari; da bi zamahnil z
motiko in potaknil rastlinice, ki iz Hjih zrasle znamenito
zelje, ker so ga vS!ldili pomehkuženi, orokavičeni prsli, ki baje ne zadajejo smrtnih ran. Prvikrat se je prevalil v razkošnih pernicah in
lo o kresu! -obrnil se je in zasanj!!1 uprav
serajlske čudovitosti, kakor da je slloti izpraznil CaSo opojnosti: orienlalska sobamI, fantastične preproge
in bar2nnas!i zastori, stene brez zidu in tla s skrivnimi hodniki. Ve robkinje, mlade in cvelote, kako ste zarajale I"aslitljivemu paši; kako ste snnjavo zapele usuivajo~o pesem, zabrenkala je h!!rf!! -slltn M ohamed vas je vesel v svojih nez3služeuih nebesih ---
Le reveži so vstali navsezgodaj, da se upehajo in nažulijo, ~e preden stopi solnce nad Krim. Vstali so in hill', komaj so pomolili pol oeenaSa, da prehitijo ~krjancn v razoru; hite, da si priborijo do mraka trdo skorjo in jo shranijo za hujSe I"ase.
ln nedogledue so liste praSne ceste, prostorne in zložne, da brez ovire hodijo po njih vsi ležaki tja, kjer jih I"aka trud in trpljenje. -ln l11'kateri so vedregll obmza, j!!snih 06 in veselih lic -ni jim mar n!!pora in pomanjkanja. So taki, ki so zjutraj mral"ni in otožni, pa se do zahoda uleSijo z delom in pomirijo srce z vdanostjo, ki se je za kratek I"as pojavil!!, da jih razdraži z nejasnim upanjem. i\ glejte jih 1 Kje so se narodili li, ki nikdar ne vzdignejo pogleda iu ki ne llganeS njih temnih misli in pogubnih naklepov nikdar in nikoli.
Ali kako bo~ preobrazil zemljana, ki se je postaral v revSl"ini in tugi, pa se je nekdaj zaklel, dII se dokoplje do prestola -da, da se kakorkoli odreSi iz svojega pokolenja -in ki kljub temu ne napravi enega korBka druga~e ko vedno. Tako je.
Bratje po rodu in jeziku, po krvi in življenju pil ne poznajo drug drugega in se ne ogovarjajo prijazno in sol"utno. Tako se nagovarjajo le kmetje, gr~avi in jekleni, ko stoje nil prosirauem polju zemij!! je n!!okrog, ravnine in gore, in od hriba do hriba se vzpenja neizmerni nebosklon. Vi izvoljenci.
!a\oll"ite vendar, misli, gre~ne in neutešne, nepokojne in nikoli trud ne.
Bratstvo in enakost je bilB, ko se šc ni vzbudil greh in je Se spala strast prikovana z nerazruSnimi sponami.
Mesto je vSlajalo in hrum se je budil kakor pred nesrel"no nevihto, vsako minuto silnejSi, vedno bolj nerazumljiv in zmeSan -vse se je struilo ili je buknilo Sumno rm dan. Pol!!g01l1a se je dramilo življenje, nepoznano in silno -m06, ki nikdar ne ul"inijo prida.
Mesto, visoko in globoko, mzkoSno in siromaSno.
•Tone '" je Sllhopnrrro in ncrazlol"llo izpregovoril Galltar; rnnlokdaj ga je poklical po imenu, pa je pogledal kam vstran.•Sest bo; jaz stopim tja k inženirju; pol"akaj, te pridejo delavci skladat, potem pa prinesi od nrokarja pelindvajštek -tu imaS denar:
Kolikor možuo uruo mu je odštel zvenete kronice in se poslovil od njih Se enkrat, dn si jih zapomni in jih spozna, I"e ga Se kdaj sretajo. PMasi in tetko so priromale k hiSi, in zdaj se ne povrnejo lako kmalu. Hodile so kdoveko1ikrat mimo visokih oken, po Sirokih ulicall in vtasih v zaduhlih krl"m;rh, po sejmih, v nedeljo po domiSIjavem trgu -PII so se le rdite, dn se o pravem tasu zalel"ejo na priktadno meslo.
,Ce bo kaj ostalo,' se je napol obrnil ol"e in posegel v tep, . prinesi nazaj." .Pa frakelj gorkega?" je komodno zillil Tone III sedel na kamen .
• Kaj ?" Ni prav slišal, ali vsaj zdelo se mu je, dII je fani omenil nekaj svojega.
[n o~e skrbi iu misli' O vsaki stvari se mu vriva prepril"anje, da je na kakršenkoli način v zvezi z ujegovim razmiSIjmrjem, in da mora o vsem preudarjati.
Vlaknil je levico v suknjo in pokaSlial, pa krenil po nasipu. Neznosna enolil"nost, naj pogleda sem ali lja. DolgOl"asne vrste drevja, nanizanega v nedogled kakor rebra onegove kobilice. [zgubljajo se llekje v prahu -zakaj tu ni mehke Irate in goste ruSe, da ležeš na praznik popoIdIle in si oddahneS za ves leden, za dva, Iril Da se ne moliš, dII teri iz tni opojna toplota in li zlepa ne dII VSiali; žari
180
menda iz sredine zemlje in se rllzlil'll v trudilo lel0,
da bi zaspal in se ne zbudil do sodnjega dne . Zil
leboj je dorn in kroginkrog počiva zdravil pOlj~llil -nlld strn je pripl1:vala skcle~a svetloba. MiH IIHj zlIwiskaS na stepi ~ Il(', zdaj si na cesli, in Hllj 7.a\'riska~ kakor v brczlIlcjlli stepi 11('brzdan;
kozak? Iz nebrojnih Ok('ll bi pogledali začudeni
ohrazi -Sc hujSc jI' lIego !III 5('111, kj('f izza
EGIPCANI
vsakega ogla zij~ desl'i('ro oti, lI,t ne ulOreš neopažell priti do s\'ojega doniII.
Cemll sploli hodijo Ijlldje jImg drugemu po glavah? Ne ZlIaš se okreniti. šc pljunili ne smeš za I~s pr('daleč, da te ne izuelHldi brczzoba soseda, ki ni ne teta. ne stara mati. 2i\'i oo lII('gle lllendll iu se ne ubija Ila pekoč('lll solnCIl, ne poseda pred pragom lil ne prebira molka -tako delajo le vaštlIni, ko so iztisnili zadnjo srago krvi iz ohlHpne kože. Daleč
vsaksebi so hiSe, dH lIlora~ z dlanjo za· sloniti lista in votlo zavpiti proli sosedovemu oglu, če želiS vprllšali, ali jc pri njem drugatno vreme. -
Vidite SlavIJe so se spri jele, klIkor se zgodi
materi, Č(' je v gorka peč prermgosto vsadila trnih Illtbo\' ! N(', ne! To ni po pravici! Z laktolJl dregneš v luje duri ;n z drvarskimi Skorllji krevsaš kdove po
čig~l'e,n pr~gu; krevs~~, coklj~~ Bog se uSluiii ! s~j llisi voz, d~ se vleče za teboj lI('pregledell obl~k, saj 5e Ile koplje po CC51i JIIIlI kokoSi. sitni vrllbci! Z rODU'llI bi si zatlačil lIsiII PII 1110lČlII holj od mrli~1I I Vso pot u\' bi Zinil, čcllldi srečtIvaš čuda in znamellitosti. III Če cestIIrIl Ile \'ielIS kOllca, bi IlC vpraStIl, kmn vodijo in odkod so potekle; ne \'praša~, l' kalcri pililIČi hi\'a knez, IW kateri klopi se \'alja berač. Berač -saj SI.' Vilija po klopi holje negu 1111 mehkuineT11 OIOT1li1l1l;; nillll1 1.lllja\'ill rok. ne skrbi za elom in se Ile trudi za otroke.
Berač! Kako je prišel sem iII kdaj? Kam se zaieCe v SiraSni zimi in kje po(iva v dn'eči plohi? Kj\' \'edrite, vi obsojenci? -nekaj vas jc z\'odilo v J.ivljenjc, \' potllalljkllllje iII gl~ldo\'anje, pa vas ne povede Ilalaj za nohell denar. l{lIj mellilc, da \'~nn IUlel podari cekin in \'am ogrlic gorki kožlIh ? Br,tl \'mn ga elafllje, rcvci, lisli, ki ni nič 111\ 1)()lj~~m 11('(10 vi, ki se \'alja po istih ~mcteh iII se prebudi za ('na kimi vratmi. -
Tako w je zgod ilo, da je sirOlllllk olJdaril sirmnak,l, prosjak prosjaka, in je IMlli IlIISilil, potolaiii lacnega. -
Trde (.'slc. drcvoredi brez kOllca.
Traplls!i ljudje, ki še drevesa IH' zuajo vsaditi ' Naj rajši stopijo l' mrllčui les in se poučijo. kanI se je zasejalo seme. kliko je poraslo lleupoglji\'o deblo; \'seokrog izteza krasne veje in se ne zmeni 1.a človekovo domi~lja\'osl ili njegove kll_ price. -In da sc jim zl;llbi kresati po robalem kamcnju in po gladkem tlaku: padeš in si izhiješ čeljnsti. zvrneš se iII si polomiš nerodne krake -če hodiš, te nabija škor('nj venomer enako po podplatu, dokler se ne prikaže kri iu se ne zVili ili v prah I Kc leži~ na voljni prsti, nisi se zleknil po senčili
ledini. -Nisi se kontIlI Z8 s\'ojc(', Zli ženo in otroke. -
Za otrok('! Oj, ko niti rodila kri 110te leti klIkor lvoja. izpilll zdaj iII z\'odel1ela: ko se ona usta notejo izpovedati kakor tvoja, ki so se posuSilIl v izku!lcllosti, v besedah in U1oltetllosti: in 11111 se je zresnil \' modrosi! in pravitnosli. Kliko lo. da me ne ume sin? dII me Ile-slUSlI in Ile uboga?
Skozi ozko ulico se je preril in se uslavil pred sijlIjnim clvorom. PII se zamislil. -Bi dejIII, dII je to cerkev pa ne zapojejo line, da bi si zatisnil uSeslI : zvonov Ile cloud in !le slrehe -oboje jc zraslo !lekIIm v nebo ka-Ii, te lo ni megla. -ln vrt kot da se za\'e~ nil pisani loki.
A klij \'se lo! Klij vsi t.ivllhni trgi in raznobojni baZIIrti, \'si sajasti spomeniki jn dolgotlIsne (esle. -Zli vsc zllllo ne potenc na ksmnu enil slImII bil, 11(' toliko, da bi si obrisIIl skrhllno koso in jo nabrusil, da bi pela kakor srebrn zvontek.
,Zdl1j selil priSel zopet enkral !" je z !llotnim glaSOI1l povedal doli pod slopniclllni. _2:e \·idimo," so ~a slIlIIoll1slno zll\'rnili gospodje hlllpci. • Kaj se niste-sretllli nekje 7 So tI" Sli.,$r{'tlll sem se pat z marsikom, Honza! Sli so? Dobro!,Cujle!" je zinil mladit, ki jI" komaj znal sklllili vodo, ,ali Iliste Vi z Vrtmike?·
.Gri"lI uSiva!" nlll je dejnl 1!0l1ZII, .ki !lisi Ilikoli zvedel, kj{' si se rodil! SlIj Se Ile veš, kje je lo Vrhnikll !'
BesedovlIH so iII se pOl1lenili o solncu, ki ga ni bilo videli nikjer, o prihodIlosti, ki je ne ugane !lihte. PII si je natihern mislil GlIntar , dII so med temi delll\'ci ludi tlIki, ki bi o Ix!lem dnevu ukradli Bog1l dol z znamenjII in !JII prodIIli neverniku. TakSni so, pa delajo, dil ne vedo 7.11 kogil -dOllll1 nillllljo, nI! rodil. III! 7-lIrodll. -
Sel je, kakor vedno. dII brez namena !le POStll\'1I in ne dciII nIlpotjII. Razbistrilo se Se ni silrb se ni uIIHlknilll, misli niso zbetlIle; misli !liso z<upllle, telll\'e( so SI" pll't1e kHkor brezkon~e-n \·enec, ki g1l vije llevidlla roka: II preve~ ga niso Irll' in Se niso bilc prenadietne.
Todll Glllltllr se je rll7.klltil, ~I' mli loi1l01l0 Ili bilo pogodi : te je videl nespamet, kjer je je bilo lIajl1ll1l1j Ir~bll.
Tllko je stopil Ila lIlosi, dII SlIIlI Ili \'edel, kdaj.
,Oho! Saj jI" lo tista po~ast, ki se mi je slIujlllo
o njej?" Razjezilo ga je dodobra. .Bedllk! SIIIl1 sem zual, dli se pripeljem lImeslo,
pa se mi gre sanjIIt IlIka otrotarija t" A ondi je zIIgledol visokeglI gospoda, znllllega, PII se ni spominjlIt , odkod. PozdrlIvit bi ga spoSlljivo
181
-mhlo bi I)rijel Zli klobuk in ga privzdignil: pil si ni drznil, dII ue bo ZlImere, te gll ogovori poSten ~olllar.
.Dober dIItI, Otll! Kilko klij? PII zdravi!' Kako bi neki stili prerl sinom v t rni suknji? ,Vi '?Nago\"oTlI bi znanko, pa se zIlleleba nekl1m brez
korisli.
,Hola Gantar! PII siopivtI, nol"
ln prav zdllj 911 jI" Ireba. silIleglI SOS('dll, ko ni prilike Zli puhle b(>sed(> in prazllo modrovlInje.
,Greva, dII, a kmll? JIIZ imam šc dHle~.·
,Mendll PII ne Se domov? Kaj nisi prinesel
denarjII shrallit ?"
.Spra\"it? Le iskat sem gll priSel. lakorekot, iskat; saj nilnlll1t za dinlIlikom d\"eh mot, ki bi mi ga delilla! Treba bi pat bilo, rlll se izkopljeS nekam.
Ko nismo pod('dovali drug<'gll ko grehe -teh pil vet ko dovolj. --Jaz sem se odlo~il. rla poizkusim še nekaj: nlliu.'
Ganlllrju se Ili dillo 1111l0g0 besedititi.
.Mlin? Crtek, kaj si šc prll\'j? Go\"oriS. kakor dII je lo tilk Zli kavo! I\\oj mliii Pepe-je-t(' našd. da na Ljllbljanid ~e olrotj{'ga miiIIca ne 1110re p<lStil viti:
"Skoro bi ti zIImeril govori Velldllr pilmelno! JIIZ bOI11 le kU]lil KranjCev mlin Ila Hribu ! Pa sem mislil, dII bi me ti podprl. {illIItIIr. '
,Ve~, tole je: jH? nis(',n bOgHIllS -]lil Ile \"el1l, kliko bo Slo! Imllm s\·ojih skrbi pre\·et, kako bi nosil !ie druge.·
,Vem, vem l -Pa stopivII klIUl. k ,Belokranjcu', da se Se pomeniva!"
Gantar se jI.' IHll1Irdllil; po Stllrem Irgu so prllvkar odpirali prodajalne, ozirali so se gorindol. pa so bili vsi ljudje slra~lIo m~gteni in so hodili kakor muhe 1111 jesen. Se naglemu vozu so se komaj ognili iII polna soteska jih je bila. Redkokje so z oken gledale ponOSIII' bl;,zille, skuštralII.' sobarice so si pomiglivale iz nadSlropjs v nadstropje. Po me-stu je-slovesno zvonilo, kakor bi bil umrl sam knez in sporotil milijon re\'ctem, dII jim ni treblI 1)0 ulicIIh preobrll~lIli iII pobirali papirji! in pazno iskati neCesa po kOlih. -Izza ovinka so odmevIIlc SijlljHC Imllllfe
-mllr se poslavlja junaška vojska?
Po dveh slopnicah sta stopiiII v krtmo, dol v zaduhlo gOSliino, zabilo, da ni bilo prav nikogar nolri. Pat! Za mizo je smrtIII nebodig8trebll in imel rllzgaljene prsi. eno nogo na tleh. Zli durmi se-jezviji!l oguljen piSIlC, z zmetkanim ovratnikom, kraVi!lo j(' snoti izgllbil in krmitljav je hil ko kilIIv mllc; !lihte ga ni 1111prosil in Jlajel, dll do smrli muti uboge ilmerikanske citre -mendII ne Cakll berIIškega beli~~, da se Vl\ovit 1111pije !
"
182
Tiste cvileče citre! S kakim veseljem bi mu jih razbil na buti -en kos bi odletel za pet, drugi na troloar! Morebiti hi se prikazala kri, te se ~e ni \'topila \' vinu 1
. L epo te prosim, ali ulij greva plesat, ko sva
sama (loveka?" trtek se je zareža!. . Gantar, tepTav
9<:1 nisva pridelali!: pa (lil Ic pokusival Kili, lIleni~, bi se Krall jc dliI? POlIllja llIi!" "Ne bodi neumen! Dolgove si zopet naprtiš, še
nove, -Kran jc te pil lepega jutra poželIc Sc s tvoje zemlje. Se jaz se bojim zaradi oni II poltisoč. Ce lIapraviš to, jc prav kakor dII greš teSn jc trest t Ko si ne 7.llsltlžiS IlIrzle vode pri tem."
"Hm? lltu 1"
"Resnica! Ccz !lO{ ga lie prodIIS 7.11 par sto vet. če ga Se kupiš tako dr']go. Se melle sleteš zraven. -"
"Ne hoj se, Gantar _ 1"
"Vseenol Vsakdo ima roke pro!i s<,bi obrnjene kllkor sve!nik. Jaz dell<lfja nisem ukradel! Poglej, ves dan zabijern in vso not, pa dobi ln kOlllaj za pAr podpla!ov, za cele ~kofllje še Ile! Pa kak~en križ imam ~C z otroki --saj li lahko po\'cm, pa IHlpmvi, kakor hotešl Brat Tine v TrnO\'em -saj ga poznaš, }\žlnana me jc tudi vprašal za nekega poroka! [n še njemu ne IIlOrelll pomagati -ki je moj hrat! Iz teg,1 itak Ile bo nit -on ni lahkomiHIn."
"Kaj jaz sem nemara?"
"Nisem rekel tega. ampak jaz se držim svojega, bral pi! svojega . Vsc nc 1I10re t ivcti on vone. lastonj, ako premišljuješ!"'
"Jaz sem te gledal, kako bi prišel s teboj \" sorodstvo, Gantar."
"No, jaz nimam tasi!. -"'
Vrgel je na mizo dvojato in odšel.
.,Hvala Bogul Ta človck je norc(", pat norec~ .Mlin -(tcllar: pol posesll'a -teni tev -Norec! Dokler bom lahko brodari! v Ljubljano -niko]i!"'
Res je zaklel Ilaglas in pljunil za setelIj.
"I{adar bom posedal pred cerkvami -Bog varuj -ne, Ile! Dokler bom 1110gel v Ljubljano tako
dolgo bom še vedilO Gantar!"
Nezllallsko lepo je zadiša]o po gorkenl in svežcm kruhu! Stisne~ ga pod pazduho in pod debel suknji\', ki je pozirni in poleti enak ter prije!no greje, in listi! ima~ lIeprestililo mokra: zildrl bi zobl' v vlaCno sredi("o in hrllslal zagorclo skorjo.
Ganlar jI' slopil k dolgi mizi.
Kruliek, rumenkash in tollozapeCeni, lep hlebec le je, uc, samo dobra polovica, Il'p kra jec, kak'Jr včasih na ponočnem l1<,bu. Se kadi s(' od tebe kakor nad razbcljenim poljem. -Morebili s; zrasel na moji Iljivi. iII zdaj te moram odkupiti III par beli~e\', dII ue omagam n~ težavni poti.
Da Ile stopi~ s Irdo nogo na droblinico! Izpahnl' se ti stegno in nikdllr vet ne bo~ gledal zore~e pšenice in ne bo~ ~lil, kako prijetno praskeče zlalo polje v poldanskem solncu!
Stoj! na tla jI' padel kos! Poberi g~ spo~tljivo in ga poljubi, ne Z8mctllj ga, da se nil stare dni ]IC pokori~ za svojo prevzelnost T
Koliko jih je, ki hi se ti s solzilmi zabvalili za trdo skorjo, pa jc niso videli te dolge dui! Trpijo glad in ne vedo, da si se ti že prenasilil vsega.
Lep krajec korIIZIlega kruha -gladka skorja, sladka sredica -kaj je v primeri s tem tol:i c<'kin? Imenitno je okrogel, svelel in blešte~ -na <'ni sirani krasIIII krona z biseri in briljanti, na drugi ponosna ptica. }\ le vgrizll; to Irno slvar, in ne podalj~lIš si življenja za minulo.
Se vedno sloje na bregll ravni (\re\"oredi na prislanI! se je Illalo izpremenilo.
Nil rtitu l)Od gradaškim mosto!ll je krakovski ribi~ razvesil dolge mrete. okfil~elle in obrobijelIc z okrogli mi kamni; pred Pnlle se še Ili vi(\elo, tudi Ile ob Gradašci ali kalil drugIlIII. Selllp~tja so pričeblj~le brezzobe bmnjevke, bosonogi Pll9lav(i so se prašili po cesli ko vriščeči vrabci.
Pri čolni)1 so preklinj,lIi delavci. c!a SI' timpr('j<' zapišejo vragu za kres. Gllbasti, strganj so ~kornji, zIIviiiane Illate in zakrpaue, sriljc~ umaz<ma in razpeta: prsi kakor stoleli13 hrasto\"a skorja, rok<' obtotčene iii dlani _ lopate!
[n dvigali so skalI' in hropli so iII sopli, razjnrjeni nlld silno le;\:o in razvueti od zgodnj<,ga ni!pori!.
"Hoo ruk!"
Razkrečili so se želeZlIi prsti, uprlI' iII napele so se grčlll'l' mi~ice -spačil se je obraz iri srdito so pogledale oč;, nekdo se je pridušil. kos t je zahreštalll. III ko sloji~ na bregu, se ti lIev('de skrči pest. sapa zastlllle in Ilsln;ce se stisllejo _ prav kot rla sam pomagaš 1111 enem oglu in ti drsijo po čelu debele kapl je, skoz obrvi se cedijo \' oči iu pečejo iII žg6 --pa ti II' odd"let gledaš iII sc nc upchaš Zil siromašno večerjo.
Pa se smejejo in šilIijo, gOl'orijo resno in modro, " niso videti pol sveta iII niso prcbirali IICellih knjig. Tllko so zrasli v svoji TIIodrosh in preprostosti, v delu ali v oprezovanjlI, PII mrejo neznani in lIeolljokovalli, v pomalljkllllju iII brez pololllc('1' -pat, potomcev je obilo in \'~i podedujejo enako siromaštvo.
== V. ==
| |||