Napake slovenskega pisanja: Razlika med redakcijama

a) {{razprto|Ime z imenom}}; zadnje ime ohrani samo steblo, sklon pak in pomen ima prilogov, na pr. „{{razprto|kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun }}(srb.) {{razprto|svilorun }}(srb.), {{razprto|zlatokril }}(srb.) {{razprto|zlatorep}} (Lašč.), {{razprto|kosorep}} = {{razprto|gesttzt}} (Lašč.), {{razprto|srebropen}} = {{razprto|silberschäumig}} (staročeski), {{razprto|zlatopesk}} = goldsand führend (staročeski), {{razprto|vekožyzen}}, = {{razprto|ewig}} lebend (staročeski), {{razprto|volkodlak}},<ref>Ta beseda je bila nekdaj gotovo le prilog.</ref> {{razprto|kozonog, psoglav}}.“<ref>Nikomur se ne morejo priljubiti sostave, kakoršne so na pr. te: „{{razprto|srebronožičen}} (silberfüssig), {{razprto|limbaroramen}} (lilienarmig, prav za prav: λενxωλενος). Pustimo: „{{razprto|limbar}}“. pišimo raje, kakor govorimo: „{{razprto|lilija}}“, enako druzim Slovanom. Uže je bil opomnil g. {{razprto| Hicinger}} v „Novicah“. kar je tudi res, da „limbar“ ni druzega, kakor: „{{razprto|lilienberg}}.“ Pravimo namreč: „{{razprto|limbarska}} (Dolenec tudi: {{razprto|liberska}}) {{razprto|gora}}, namesti: „{{razprto|lilienbeška}}“ , in berž so menili pisatelji, češ hvalo Bogu! limbar je slovenska beseda za: „{{razprto|lilijo}}.“ Gredoč naj tudi opomnim, da nimamo besede za: „{{razprto|arm}}“ (brachium). „Rama“ je le: {{razprto|achsel}}, tedaj ne: „{{razprto|para odideta ramo v rami}}!“ Stari {{razprto|Slovenci}} so djali: „{{razprto|mišica}} (der arm), in Serbje pravijo še zdaj. Bere se v staročeskem tudi: „{{razprto|paža}}“ (der arm), to je naša: {{razprto|pazha (pozuha)}}. Ali mi govorimo samo: „deti kaj {{razprto|pod pazho}}; voditi koga{{razprto| (za) pod pazho.}} “ V serbskem je: „drže njega za oba {{razprto|pazuha}}“ Iz tih izgledov se kaže, kakor da bi „{{razprto|pazha}}“ ne bila samo „achselhöhle (uchse) “ , ampak časi skoraj tudi „oberarm (lacertus). </ref>