Naše škodljive rastline/Škodljive po hišah in shrambah: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Plesni.: ( |
→Plesni.: 306. in 307. stran |
||
Vrstica 35:
Jednakih plesnij bi mogli še več našteti, ali omenjene tri so takorekoč poglavitne podobe, ki popolnoma zadostujejo našim namenom. Z ozirom na njihovo pokončevanje velja vse v nasprotnem pomenu od onega, kar pospešuje njihovo rast in naglo razmnožitev.
Ako je začel krompir vsled krompirjeve plesni gniti, naseli se na njem druga plesen, ki ga potem popolnoma uniči. To je '''vretenčasta plesen''' (Fussispórium Soláni), ki je sestavljena iz drevesasto razvejenih nitij, ki imajo na koncih podolgaste, s poprečnimi stenami razdeljene trosove. Ta glivica napravlja bele ali rumenkaste kupčke na gnijočem krompirju, ki se pozneje zlijejo v večje lise. Ni ravno potrebno, da je tudi krompirjeva plesen v kleti, a kjer je, ondi gnije naš vsakdanji živež hitreje, kakor vsled vretenčaste plesni same. V kleteh in jednakih prostorih se nahaja sicer vse leto, pa največ je je od listopada do malega travna, torej ravno tedaj, kedar imamo pridelke v njih. To je seveda kar naravno in nam tudi omogoči, da z nagnilim in gnilim krompirjem odpravimo kolikor toliko kalij te kvarljivke.
== Drvojedka (Merúlius vastátor). ==
Večjo škodo, kakor vse druge po naših hišah in shrambah se nahajajoče glive, more nam povzročiti '''drvojedka''', ker se vsled njenega zajedavanja zrušijo včasi vsi leseni deli. Ona prebiva v mrtvem lesu in je tu zeló kvarljiva, ker postane tak les krhek in trhel ter začne gniti. Najbolj ji ugajajo takšni prostori, kjer je dovolj mokrote, in kteri se ne morejo prevetrovati ali se sploh nikdar ne prevetrujejo. Tod je zrak zaprt in miren, ves prostor pa zaduhel in drugim bitjem nevaren. V take kraje navadno tudi solnce ne prisije, in to je seveda tem škodljivejše. Največkrat najdemo drvojedko pod lesenimi pragi, pod stopnicami, ki neposredno na vlažni zemlji ležijo, in kterih ne loči zrak od nje, in v tramovih, na ktere pribijamo podnice. Tudi v kleteh in drugih jednakih kotih se dostikrat naseli.
V začetku opazimo na takem lesu majhne, bele pike, ki se polagoma zlijejo v slizave lise ali nežne dlakave oprhe, potem pa narejajo srebraste, pajčevini podobne tkanine. Pozneje postanejo debelejše, sivkaste in se svetijo kakor svila. Gliva se razširja ob robu zmirom dalje, pošiljajoč nežne nitke na desno in levo. Včasi raste jako hitro in se splazi, hrane iskajoč, celó med špranjami v zidu do lesa na nasprotnem koncu hiše. Tako plazi od kraja do kraja, dokler je kaj hrane za njo. Krivo bi bilo, ako bi jo natolcevali, da pride vlaga še le z njo v les, temveč drvojedka se nastani ondi, kjer je vlaga že v lesu, kjer primanjkuje dobrega zraka in svetlobe. Da se gliva preživi, ne sesá samo soka iz lesá, temveč uniči tudi trdne dele njegove. Ob jednem razširja tudi neprijetni duh po plesni. Kjer je opravila svoje delo, t. j. izsesala les, pogine kvarljivka, les pa se nekako razkolje in razkrha, postane temnorujav, popolnoma suh, in zdi se nam, kakor bi bil do polovice poogljenil. Na starejšem lesu je spoznati drvojedko na zamolklem glasu, kterega ti dá, ako biješ s prstom nanj. Kjer pa gliva že dolgo gospodari v lesu, upogne se ti, ako stopiš nánj ali drugače močno nánj pritisneš. Trosonosi se napravijo na podgobju le ondi, kjer je kaka luknja ali špranja, skoz ktero pridejo na zrak in svetlobo. Od njih kapljá neka vodena, čista, pozneje mleku podobna smrdljiva tekočina; odtod tudi ime, ,,solzeča drvojedka``. Zrelo trosje je rujavo.
Kako nam postopati, da se nam ne zavrže drvojedka v lesu, in ako se je to zgodilo, kako jo odpraviti in ugonobiti? Prvo ti bodi, da skrbno pregledaš les, ki si ga namenil za spodnje prostore v poslopju. Drevja za stavbe sploh ne smemo sekati, dokler se pretaka še sok po njem in je še zeleno, ker drvojedka prav rada napada stavbe, za ktere se je porabil sočnat les. Ako imaš v gozdu sam lesá, sekaj ga grudna, zakaj otovre posekani les je najboljši, najbolj trpežen in nima mnogo trpeti od raznih zajedalk. Tudi drvojedke se dobro brani. Lesa ne smeš prehitro porabiti za kako stavbo, ampak počakaj, da se je popolnoma osušil. Tudi takih stvarij se ogiblji, ki dajejo drvojedki živeža. Pod podnice, v kleti itd. ne smeš spravljati rodovitne prstí, ne peska in raznih ostankov od poslopij, v kterih so imeli to glivo. Ne devaj pod podnice slabo sežganega lesnega oglja, ne žagovine in jednakih rečij, ki bi utegnile služiti glivi v živež. Ako se vsemu temu ne moreš popolnoma odreči, opaži les okoli in okoli s premogovim pepelom, z žlindro iz kovačnice in jednakimi suhimi stvarmi. Ravno tako dobro je tudi, ako namažeš les na spodnji strani z oljnatimi barvami, pókostom (firnežem), z raztopino železne (zelene) galice (vitrijola). Kar je v zidu lesa, ne sme se predebelo ometati, in kjer količkaj mogoče, ostane naj les na zraku. Priporoča se tudi, da se pusti novo zidovje tako dolgo neometano, dokler ni popolnoma suho. Zidaj torej, ako ni skrajne sile, proti jeseni in pusti zid do pomladi, da se osuši, potem ga še le omeči in začni napravljati, kar je od lesá. Opuščalo naj bi se tudi vzidavanje lesenih pragov in drugih za vrata potrebnih delov v debelo zidovje. Tu najbolj služi kamen. Najbolje pa storiš, ako napraviš pod podnicami, v kleteh in sploh po vseh spodnjih delih in prostorih dolge rove (kanale), ki so odprti na prosto, ali pa vlečejo v dimnik. Vsega tega naj ne zamujamo, da se ubranimo škodljive zajedalke.
Ako se je drvojedka v lesu že naselila, pa ga še ni preveč poškodovala, dobri so tudi imenovani pomočki, seveda v kolikor
| |||