Kelmorajn: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
| avtor= Davorin Trstenjak
| opombe=
| obdelano=
| spisano=Preskeniral Uroš Taljat <i>Slovenskega glasnika</i>, postavil Miran Hladnik,
| vir= http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/trstenjak_kelmorajn.pdf
}}
Vrstica 68:
</poem>
Posebno glasno pa smo vsakokrat sledečo verstico zapeli:
<poem>
:::: Or, or, or
:::: Vivant noster professor!
:::: Farcimina qui attulit
:::: Primam classem retilit, —
:::: Or, or, or
:::: Vivant noster professor!
</poem>
Pesnik, kteri jo je skoval, ni bil sicer eden klasičnih, ali nam dijakom bila se je prikupila zavoljo svojega klasičnega zapopadka. Kdor ni bil študent ante tempus reformationis gymnasiorum, ta ne vé, kaj je bil nekdaj filozof.
Filozof je bil kralj vsega (idealnega) sveta; njegovo kraljevo žezlo je bil —gerčast ,Zeigenheimer' ali kakor smo ga imenovali ,kozloizmus'. Ta palica je bila filozofu neločljiva spremljevalka; v njo je imel vrezane filozof vse svoje prijatelje, tudi vse filistre, ktere je pretepal; eden mojih součencev je imel celó vse svoje upnike v zienheimer vrezane, in kedar ga je kteri srečal in opomnil na železno dolžnost, pokazal mu je gerčavko, rekoč, da ga nikdar ne pozabi, — bil je jedernat Korošec, ki sedaj hodi po svetu kot ,kärntnischer Volkssänger'. S ziegenheimerjem je filozof tolkel na tla, ako je profesor predolgo ,tradiral' s zigenheimerjem je tolkel, kadar je izgovoril svoj pathetični: sic!
Filozof je dal vsakemu profesorju priimek: eden se je zval Bar-Jona, drugi Klincismus, tretji Kaštrunismus itd.; ali vendar smo ljubili vse, ker niso nas izpraševali skozi vse leto.
Prišel sem iz šeste šole domú na praznike; pa še nisem kaj vedel o sv. treh kraljih, ali dosti že o Zevsu, Hektorju, Cereri, — pa kako bi mogel kaj o njih vedeti: v šolskih bukvah ni bilo noč zapisanega, drugih pa nismo dobili v roke, k večemu kake Spiesove romane in Delrosove, ,Räuber- in Rittergeschinchten'.
Med tem so atej pozabili na Kelmorajn in tako so bile počitnice morne in vesele. Celi mesec so imeli krojači in črevljarji dela zadosti; dobil sem novo suknjo modro, kakor jo mlinarji nosijo, in pa najnovejšem ščavniškem kroji. Kolér mi je šterlel za dva pednja od suknje, in škrica sta se režala, kakor lape gladnega volka. Pervokrat so mi oče dali napraviti poštee hlače črez sare ali ,pantalone', kterih izprve niso mogli terpeti. Vendar vsega tega oblačila nism si upal v Gradcu obleči in se na slavni ,Luegg' postaviti; še le ko mi je graški krojač vse popravil, paradiral sem po glaciji, kakor kakošen Gubernialkonceptspraktikant.
Oče so me sami peljali v Gradec. Predno sva se ločila, rečem jim: „Očka, tukaj sta dva velika hrama pona bukev; tu hočem vse prebrati in poiskati, kar je pisanega o sv. treh kraljih: ali povejte mi samo, po kom ste Vi zvedeli za mesto Kelmorajn, ker ne znate brati?" Oni mi odgovoré: „Moj dedec so mi pravili, da so za cesarja očeta cesarice Marije Terezije hodili v Kelmorajn na božjo pot." — Čudna reč! Mislim si jaz, več kot 500 milj peš hoditi iz Štajerskega na božjo pot.
Z lepimi nauk se dragi atej poslové. Ker nas v šoli med letom niso izpraševali in je vsak dijak učenje na dva zadnja mesca odložil, bilo je dovvolj časa po bukviščih premetavati znanosti vsega svata, in Götheja, Kanta, Hegela in druge slavne možake je filosof v enem tednu prebral. Verh tega si je nakupil na ,tandelmarktu' dosti bukev, da se je mogel ponašati z ,bibliotheko', —
| |||