Kmetski triumvirat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.183:
{{Proza|
<poem
::::::Življenje možu vse ni le ljubezen;
::::::Ga meča, pravde, slave vabi moč;
::::::Ljubiti mora žena, le ljubiti,
::::::Sicer obdaje tu jo večna noč.
<
Razšli so se še pred dnem zborovalci posamezno na razne strani, da bi ne vzbujali suma zaradi nočnega zborovanja v prodajalnici svojega zaveznika. Le eden izmed njih je še slonel, ko je že rudela zora na nebu, pri vratih, ki so vodile na južnej strani poslopja na dvorišče, od tod pa skozi vrt na prosto polje. Oditi je hotel tudi ta poslednji gost za svojimi tovariši. Obilo nujnega posla se mu je bilo naročilo v novejšem zboru. Ali objokane oči črnolase deklice, ki mu je svetila pri odhodu, primorale so ga, da je ostal za drugimi moži ter jo vprašal:<br>
Vrstica 1.268:
Dolgo sta se še pomenkovala naš znanec in Ilijeva hči v vedno bolj neskrbnem pogovoru, sanjajoča o svojej bodočej sreči. Kako prijetno bode enkrat, ko se posreči uničiti gorjé, ki tlači zdaj ubogo kmetstvo, na Guzetičevem domu, kjer hočeta živeti le sebi in svojej sreči. In tudi nesrečnega starega očeta nočeta tedaj pozabiti. Pri njih naj se odpočije slepi ded in pozabi v sreči svojih otrok trpljenje mladih dnij. Povrh bode spoštovan oče Ilija in slavno bode njegovo ime. Vsa hrvatska dežela spominjala se ga bode kot svojega največjega mučenika in najbolj pogumnega rešitelja.<br>
Dolgo bi bila morda sanjala naša znanca in zidala zlate gradove v oblake, ko bi se ne bilo jelo daniti. Čula pa sta tudi med tem iz daljave glasne stopinje. Ko se ozreta proti onej strani, od koder je prihajal šum, zapazita, da je postal na križempotu prišlec, ki je taval ob palici proti vasi. Kmalu potém pa se slišijo otožni glasovi njegove tamburice, s ktero je spremljal sledečo svojo pesen:
<poem>
:::„Zatoni solnce, milo zlato,
| |||