O prevodih: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravek predloge razprto
Dbc334 (pogovor | prispevki)
besedilo popravljeno do konca
Vrstica 1:
{{naslov
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= O prevodih
| avtor= France Podgornik
| poglavje=
| opombe=
| avtor= Josip Stritar
| obdelano=14
| opombe= ureja ilona Jerič
|licenca dovoljenje=javna last
| obdelano=1
| spisano= Zvon 1878, letnik 4, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSS0RXI3 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJ0PUYM1 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72APEBN8 13] in [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4C0ACM5 14]
|licenca=javna last
| spisano= Zvon 1878, str. 174 in še tri nadaljevanja
| vir= [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dzvon+1878%27&pageSize=20&sortDir=ASC&sort=date dLib]
}}
 
 
 
Kakor pri drugih narodih, prikazovali so se tudi pri nas prevodi in bodo se še rodili. Eni se jih veselé, drugim niso po godu. Eni jih odobrujejo iz teh vzrokov, ravno iz istih vzrokov in drugih jih pa drugi zametajo. Ni pa vse enako, kako o njih mislimo. Prevodi tratijo čas onim, ki jih napravljajo, in segajo v žep onim, ki jih kupujejo.
Vrstica 345 ⟶ 339:
{{razprto|prevod}}. iz svoje roke.
 
Današnji dan prevaja pri nas tudi najspretniše
pero z nevednostjo in negotovostjo,
zato ker, kakor smo že rekli,
vednostno uterjenega slogoslovja še čisto
nič nimamo. Zató tudi vidimo toliko
samovolje in omahljivosti v razredovanji
še celó besed v enem in istem
stavku. Ko bi tukaj vednostne uterje- uterjenosti
nosti imeli, ne bilo bi spačenosti na to
slranstran, ne bilo bi treba grajati na pr. Ko- Koseškega,
seškega, ki se je ravno v razverščevanji
besed najbolj zagrešil proti splošnemu
čutu domaČegadomačega jezika. Sicer bi nam ravno
ta in drugi ijesnikipesniki in pisatelji lahko oči- očitali,
tali, da nekaj grajamo z merilom čuta,
ki je sam svojeglaven ali omahljiv. Res
je to; pa moramo povedati, da do zdaj
boljšega merila nimamo, in da {{razprto|splošni }}
eutčut je že sam neko zanesljivo merilo.
Na drugo stran pa tak ugovor lehko tudi
s tem zavernemo, da že sama slovnica
nekaj pravil našteva, katerim one na- napake
pake kot spačenosti veljajo. Vidi se
lorejtorej, da mnogo nenaravnih zvez lahko
grajamo z nižim merilom nego je ono,
katero za poznejši- čas pričakujemo od
vednostnega slogoslovja.
 
Mi tuksgtukaj jasno {{razprto|določene}} strani ome- omenjamo,
njamo, in ravno KoseškiKoseski nas spominja,
da imamo poleg naštetih še drug vzrok
za previdnost, katere nam je pri pre- prevodih
vodih treba. Praktičnega pomena je naša
opomba tukaj zlasti za prevode tujih
iger, katere napravljajo v {{razprto|vezani}} be- besedi
sedi za slovenski oder.
 
Sloga tedaj uterjenega še nimamo. Vse,
kar je {{razprto|dobrim}} pisateljem pri rokah,
so si pridobili le nesistematično, raztre- raztreseno,
seno, po mervicah in s čutom, kolikor
ga jim je* nepokvarjenega ostalo, gledčgledè
na živost in vertenje v domačem govoru.
Vse, kar koli izvira dobrega na to stran,
i:»orodilporodil je in rodi še bolj ali manj srečen
diletantizem.
 
Mi tu le {{razprto|obliko}} menimo in tu brez- brezozirno
ozirno in brezizjemno vštevamo tudi do- dosedanje
sedanje najboljše prestavljavce. Razloček
je med njimi, tega ne tajimo. Prevodi
so toliko ugodniši, kolikor bofjbolj se je
prestavljavec uril v mnogem in razno- raznoterem
 
terem prevajanji. Tak si je vsaj večo
 
izurjenost in zav^ednostzavednost pridobil. Ved- Vednostno
 
nostno uterjenega sloga pa tudi tak nima.
prestavljavec uril v mnogem in razno-
Veselilo bi nas, ako bi naše derzno ter- terjenje
terem prevajanji. Tak si je vsaj večo
jenje ta ali 6nón poderl s {{razprto|teorijo}} na to
izurjenost in zav^ednost pridobil. Ved-
nostno uterjenega sloga pa tudi tak nima.
Veselilo bi nas, ako bi naše derzno ter-
jenje ta ali 6n poderl s teorijo na to
stran.
 
Prevodi tedaj [)omagajopomagajo sic^rsicer do za- zavednosti
vednosti domačega jezika ; ga slovarsko
tudi bogatčbogaté in slovnično uterjujejo. Ne
zagotavljajo pa nas do današnjega dne,
da krepijo in množčmnožé pravi duh, kakor
živi v nepokvarjenem slovenskem jeziku
med ljudstvom.
Vrstica 419 ⟶ 414:
vaje.
 
Vadi njgnaj se vsakedčvsakedó, kakor mu ljubo ;
kakor v6, da se bo najlaže izuril. Nam
pa takih vaj ni kazati treba.
 
Občinstvo hoče imeti zrelega sadu.
Na slabih nogah smo že tako takó; z nezre- nezrelostjo
lostjo toliko laže obležimo.
 
Prevodi niso, da bi samo slovar mno- množili.
žili. To laže dosežemo, ako nove iz- izraze
raze razverslimo v abecedni red in jih
obelodanimo. Stalo bo manj časa in de-denarja.
narja.
 
Kedor vidi težave gledegledè na slovar
v vednostnih predmetih, naj obUkoobliko na
samem pripravlja in gladi. Naj nam
potem v našem smislu delo izroči ; iz iz- izvirnega
virnega dela bomo spoznali, {{razprto|zakaj}} se
je trudil. Za trud mu bomo hvaležni.
 
Vrstica 445 ⟶ 439:
 
Kedor koli nam tedaj iz tuje posode
kaj duševne hrane prenese v domačo po-posodo,
sodo, nam kaže sam na sebi, da si mnogo
 
 
 
eJk 222 ^t3
 
 
 
sodo, nam kaže sam na sebi, da si mnogo
upa, ali pa da je slepo prederzen.
 
PrederznostlPrederznosti pa je pri prestavljavcih
mnogo tudi pri ra>:vitihrazvitih narodih. Tudi
veliki in omikani narodi se pritožujejo,
da jim prevodi jezik pačijo s tujimi zve- zvezami
zami in sestavami. Koliko bolj bi bile
pri nas take pritožbe opravičene, ko ni- nimamo
mamo še one stanovitnosti in zavednosti,
katere se gled6gledè na življenje domačega je- jezika
zika nekateri više izobraženi narodi ve- veselé.
.sel6. Edino upai^jeupanje nas tolaži, da. tudi
mi dosežemo omenjeno zavednost, in da
bodo potem tudi pri nas prevajali bolj
zanesljivo, nego je mogoče v sedanjosti.
Zgodovina prevodov pri druzih narodih
opravičuje tako upanje. Ilijado in ShakeShakespeare- jeva
speare-jeva dela so Nemci že mnogokrat
preveli; pa še vedno jih boljšajo gledegledè
na vsebino in obliko. To velja tudi
o nevezani besedi in svari ob enem pred
vsakim prenagljenjem v prevajanji vsako- vsakoterih
terih del tudi nas in posebno nas Slo-Slovence.
vence.
 
O vrednosti dosedanjih prevodov ni
Vrstica 485 ⟶ 471:
mislih ni kos, bo izvirnik težko dosegel.
Z jezikovo obliko se je pa še strokovnjaku
mnogo boriti. Zat6Zató so nam prevodi gledč gledè
na veljavo le nepopolni.
 
Potreba in korist se lahko popolnoma
vjemati pri prevodu z izvirnikom. Kedor
jo nam pogodi na to stran, mu laže od- odpustimo
pustimo druge nedoveršenosti, kolikor so
s p 1 o š n i š e{{razprto|splošniše}}, in kolikor več težav je imel,
da bi jih premagal.
 
Vrstica 498 ⟶ 484:
prevodi vsaj koristijo, če niso potrebni.
Koristijo nam, kakor smo videli, da sami
in drugi spoznamo, kak6kakó bogat ali ubožen
je naš jezik gleddgledè na slovarsko gradivo
 
 
 
in retorične moči. Slovnična zavednost
se tudi množi in tak6takó ustanavlja početek
boljšemu slogu. Aii take koristi še ne
določujejo potrebe. Sila ali prava po- potreba
treba stoji nad koristjo. Potreba za pre- prevode
vode pa se tudi pri nas manjša od dne
'do dne, kolikor več domačinci po svojih
močeh izdelujejo in obelodanjajo izvirna
dela.
 
Predmeti se v domači obliki množemnožé,
ix)trebapotreba za prevode je vedno oža.
 
Jezik se od dne do dne uterjuje in
z domačimi izdelki bogatibogatí. Pisatelji si
pridobivajo vedno laže tehničnih izrazov
in besed v domačih knjigah ; tudi tu se
|X)trebapotreba prevodov znižuje.
 
Vzor je tedaj ta, da zmerom manj pre- prevodov
vodov dobivamo in množimo književnost
z izvirnimi deli. Da še enkrat ponav- ponavljamo:
ljamo : Absolutne popolnosti v tujih delih
pa nam niso na sramoto, kar takih do- doveršenosti
veršenosti imajo tudi drugi narodi malo.
V včdivêdi relativno popolnost lahko domači
strokovnjaki dosezajo po predmetih in
po obliki, ki je bolj logična nego reto-retorična.
rična.
 
Leposlovna dela pa imajo do zdaj pri
drugih narodih več tak6takó imenovanih, če
tudi ne pravih klasikov. Iz teh tedaj se
s {{razprto|časom}} prevodi še lahko namnož6 namnožé;
pa tudi tu mora vzor nas prešinjati, da
pridemo dalje z domačimi močmi, in da
se vspnemo kvišku po izvirnikih.
 
Pozabiti še posebno ne sniemosmemo, da
{{razprto|prevodi so pri nas le za omi- omikance}}.
ka ne e. Ljudstvo ima domačega gra- gradiva
diva dovolj; relativne popolnosti lahko
v domačih izdelkih dobiva. Više omi- omikani
kani pa bolj ali manj tuje jezike poznajo.
GledčGledè na sorodnost so nam slovanski je- jeziki
ziki najbliži; tudi za prevode najmanj
nevarni.
 
Z ozirom na znatneznanje jezikov so nam
Nemci in Lahi nsgbližinajbliži. Ne v6 človek
 
skoro, ked6kedó bi med omikanci prevode
 
 
^Jk 223 ž3
 
 
 
Nemci in Lahi nsgbliži. Ne v6 človek
skoro, ked6 bi med omikanci prevode
bral, ko po pravici rajši po izvirnikih
seže. {{razprto|Francozki}} in {{razprto|angleški}} pre- prevodi
vodi imajo že veči pomen za {{razprto|naše
razmere}}.
 
Prestavljalcem* pa ravno ti relativno
po zemlji in narodoslovno oddaljeni na- narodi
rodi toliko večo previdnost polagajo na
serc6sercé zaradi kulturnih predmetov, še bolj
pa zaradi oblike in razlike v nggvišemnajvišem
f)omenupomenu jezikovega živ^enjaživlenja.
 
Zat6Zató je boljše tuje izdelke, ki imajo
[uditudi Z8Lza naše potrebe vzgojevalno moč
v sebi, po obsegu {{razprto|predelovati}}.
 
Po taki poti Slovencem s podukom
več koristimo; ob enem se nevarnostinevérnosti
prevajanja ognemo in tak6.takó vsaj po čutu
zavertimo po domače, kar je v tujem
duhu izdelanega. §eŠe cel6celó gledčgledè na stavke
smo \x)po taki poti srečnisisrečniši, ker tudi stavki
hočejo ono dolgost imeti, ki je domači
omiki in domačemu slogu primernaprimérna. Sicer
pa čem bolj se svojo zmožnostjo po- ponašamo,
našamo, tem večo pravico ima narod
tirjati domačih izdelkov.
 
Nikogar ni mogoče prisiUtiprisiliti, da si nauke
za|X)ranizapomni v isti obliki, v istem razverš- razverščevanji,
eevanji, v katerem mu jih izročujejo.
V tem biva individualna moč, da vsak
[>opo svojih notranjih močeh reči spre- sprejemlje
jemlje in predeluje.
 
Individualnost je tudi v narodih ; kot
taki si tudi oni na sploh duševno hrano
pripravljajo, če jo jim tudi neprimerno
delčdelé. Ker pa jih hočejo pisatelji vzgoje- vzgojevati,
 
vati, in ker tirja vzgoja pripravnih potov,
 
treba je, da jim duševne izdelke takč takó
 
prirejajo, da se samim ni treba še po- posebej
delč. Ker pa jih hočejo pisatelji vzgoje-
sebej mučiti. Vidi se torej, kako oni
vati, in ker tirja vzgoja pripravnih potov,
pisatelji pravo terdijo, ki {{razprto|priprosto
treba je, da jim duševne izdelke takč
prevajajo}}, kar iz tujega prevajajo,
prirejajo, da se samim ni treba še po-
sebej mučiti. Vidi se torej, kako oni
pisatelji pravo terdijo, ki priprosto
prevajajo, kar iz tujega prevajajo,
kedar koli jim je le za predmet, ne pa
za tujo obliko. Le absolutna popolnost
tuje obUkeoblike, ki je tukaj kozmopolitičiiegakozmopolitičnega
pomena, daja pravico, zamenjavati tujo
obleko z enakoveljavno domačo.
 
Po vseh težavah, izjemah in pogojih,
s katerimi smo dovoljepjedovoljenje za prevode
omejili, mora dobivati hrepenenje po do- domači
mači vzgoji, po domačem poblaževanji
z domačimi močmi vedno večo veljavo.
Tako prizadevanje mora prevode kerčiti
leto za letom, in kar jih nastane, mo- morajo
rajo kazati v izvirnikih ali absolutno do- doveršenost
veršenost in vsaj relativno notranjo
vrednost ali pa neizogibno potrebo za
natančne razmere današnjega narodovega
razvoja.
 
Narod slovenski ne dela prav, ako iz- izvirnih
virnih dobrih del ne podpira; najrajši
to navado obemeoberne proti neprimčrnimneprimérnim,
brezpotrebnim in slabim prevodom. TakoTakó
se bo v svojo korist in v svarilo proti
daljnjim brezpotrebnostim maščeval.
Vrstica 638 ⟶ 610:
bistveno končali pravdo o prevodih.
 
''Na Dunaji^'', meseca aprila 1878.
 
Franci Podgornik.
 
<div align="right">{{razprto|Francè Podgornik}}.</div>
 
[[Kategorija:Josip StritarZvon]]
[[Kategorija: Zvon]]
[[Kategorija:Literarna zgodovina]]
[[Kategorija:Prevajanje]]