Iz časov romantike: Razlika med redakcijama

»Kako to mislite?« je vprašal Poljanec, ki je ves čas mislil nazaj na Cerovec.
 
„No»No, kako? Gospodična Lizika je vendar kot nalašč in dobra gospodinja bo. Jaz vsaj upam, da bo še kaj iz tega.« Pri tem je Poljanca pomenljivo pogledal.
 
Ljudje, ki sta jih srečavala na cesti, so obstajali in pozdravljali Goranovega, ki je, kakor po navadi, ponosno odzdravljal.
Ko je dospel Poljanec domov, je našel na svoji mizi drobno pismo z žensko pisavo. Odprl ga je z veliko radovednostjo in čital:
 
{{razprto|Jutri imamo izlet. Povabljeni ste tudi Vi., Emanuela}}.
 
Opojen duh je vel iz lista in nehote ga je poduhal ter se zasmejal. »Tu umetnost — tam narava«, si je mislil. »Torej na izlet! Z ene zabave na drugo? Zopet vino, petje in —«. Hotel je izgovoriti besedo »ljubezen«, a hipoma je začutil, da hoče izpregovoriti blasfemijo. Zavil je torej pisemce zopet v kuverto in sklenil, da ne pojde na izlet. Doma ostane, ali pa ... ali pa pojde, če ga ne vzdrži doma, zopet tja ... k Liziki ...
3.093

urejanj