Wikivir

Erotika (Cankar): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Sašika (pogovor | prispevki)
164 urejanj
Brez povzetka urejanja
Sašika (pogovor | prispevki)
164 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
* [[10. Nebó gorí od zvezd neštetih]]
 
'''Iz lepih časov'''
<poem>
Iz lepih časov
1.
Oj ljubica iz prejšnjih dníj,
Iz polpozabljenih, jasnih dníj,
Takó krasnà, takó sladkà,
Nocoj je mimo okna šlà.
In moje okó, kot prejšnje dní,
Zamišljeno za njó strmí, —
Kakó bi objel jo pretesnó,
Kakó bi poljubil jo pregorkó.
Za njó strmí okó solznó,
In v srcu je meni takó težkó, —
Pozábila name je bógve kdaj,
A jaz je ne morem vekomaj.
 
* [[1. Oj ljubica iz prejšnjih dní]]
24
2.
Kakó je to, kakó je to,
Da več ne vidi te okó?
Bojiš se li, da solnca svit,
Ko po vrtéh krasnó razlit
Na temnih rožah trepetá,
Ljudem skrivnosti ne izdá?
Mordà bojí se ti srcé,
Da v zraku ptičice drobné
Skrivnosti sladke ne zvedó,
Na oknih je ljudem pojó?
Da čula lipa tam ne bí,
Kakó sladkó poljub zvení
In svetu šepetala bi
Ko sapa zapihljala bi?
Nikar ne boj se, o nikar!
Zvečer ugasne solnca žar,
Molčí blestečih zvezdic roj,
In mesec je prijatelj moj.
V snú ziblje ptičke pozni čas,
In slavec ljubi kakor jaz.
In kadar sapa zapihljá,
 
:Oj ljubica iz prejšnjih dní,
25
:iz polpozabljenih, jasnih dní,
Na lipi listje šepetá, —
:takó krasnà, takó sladkà,
Pa v izbo stopiva temnó,
:nocoj je mimo okna šlà.
Ne čuje naju tam nikdó …
Nikar, nikar ne boj se več,
Glej, čakam te, drhtèč, ljubeč …
 
:In moje okó, kot prejšnje dní,
26
:zamišljeno za njó strmí, —
3.
:kakó bi objel jo pretesnó,
O mraku sedím na vrtu
:kakó bi poljubil jo pregorkó.
In v zvezdnato gledam nebó;
 
Iz srca k nji pesem odplava
:Za njó strmí okó solznó,
Tjà daleč na tujo zemljó.
:in v srcu je meni takó težkó, —
Tam daleč na tuji zemlji
:pozábila name je bógve kdaj,
Pa ona ob oknu sloní,
:a jaz je ne morem vekomaj.
In gleda v daljavo in sluša,
 
In solzne so njene očí.
* [[2. Kakó je to, kakó je to]]
 
:Kakó je to, kakó je to,
:da več ne vidi te okó?
:Bojiš se li, da sonca svit,
:ko po vrtéh krasnó razlit
:na temnih rožah trepetá,
:ljudem skrivnosti ne izdá?
:Mordà bojí se ti srcé,
:da v zraku ptičice drobné
:skrivnosti sladke ne zvedó,
:na oknih je ljudem pojó?
:Da čula lipa tam ne bí,
:kakó sladkó poljub zvení
:in svetu šepetala bi,
:ko sapa zapihljala bi?
 
:Nikar ne boj se, o nikar!
:Zvečer ugasne solnca žar,
:molčí blestečih zvezdic roj,
:in mesec je prijatelj moj.
:V snú ziblje ptičke pozni čas,
:in slavec ljubi kakor jaz.
 
:In kadar sapa zapihljá,
:na lipi listje šepetá, —
:pa v izbo stopiva temnó,
:ne čuje naju tam nikdó …
:Nikar, nikar ne boj se več,
:glej, čakam te, drhtèč, ljubeč …
 
* [[3. O mraku sedím na vrtu]]
 
:O mraku sedím na vrtu
:in v zvezdnato gledam nebó;
:iz srca k nji pesem odplava
:tjà daleč na tujo zemljó.
 
:Tam daleč na tuji zemlji
:pa ona ob oknu sloní,
:in gleda v daljavo in sluša,
:in solzne so njene očí.
 
* [[4. Kaj bi zakrívala]]
 
27
4.
— — — — — — —
:Kaj bi zakrívala
Bledi:bledi obràzekobrazek svoj,
Kaj:kaj bi obračala
Pógled:pógled od mene …?
 
Čas je bil, ljubica! —
:Čas je bil, ljubica! —
Tiho zdaj ona spi,
V:Tiho grobuzdaj globokemona spi —,
:v grobu globokem spi —
Sentimentalnost.
:sentimentalnost.
Sanja tam právljice
 
V duhu vijóličnem,
:Sanja tam právljice
A nad njó plavajo
:v duhu vijóličnem,
Lunini žarki …
:a nad njó plavajo
Ah le odkríj obràz …
:lunini žarki …
Okno zagrniva,
 
Da ne boš slišala
:Ah le odkríj obraz …
Slavčevih pesmij —
:Okno zagrniva,
:da ne boš slišala
:slavčevih pesmi —
 
:da ne boš vídela
:révice lílije,
:plašno drhteče tam
:v vetru polnóčnem …
 
* [[5. Ali je zaspalo svetlo sonce?]]
 
:Ali je zaspalo svetlo sonce?
:kakor v sànjah nad goró stojí.
:Ali so zaspale svetle zvezde,
:da na jasnem nebu še jih ní?
 
:Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo sonce,
:brž potopi v morje se hladnó!
:Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,
:razsvetlite širno mi nebó!
 
:Spati neče nepokojno srce …
:In kakó naj spalo bi nocoj,
:ko pri tebi čaka noč me krasna,
:dèkle moje, lepi angel moj!
 
* [[6. V tesni kletki tam na oknu]]
 
:V tesni kletki tam na oknu
:slavec poje,
:ljubici na vrt pošilja
:pesmi svoje.
 
:Čudosladke pesmi sluša
:hlad večerni,
:o ljubezni, o bolesti
:neizmerni …
 
:Rože je jesenska slana
:zamorila,
:ljubica se je od vrta
:poslovila.
 
:Tam na oknu pa je slavec
:nehal peti,
:nehal peti od bolesti
:in živeti.
 
* [[7. Saj to že davno sem na tihem slutil]]
 
:Saj to že davno sem na tihem slutil, —
:in glej, napósled je prišlò takó …
:hladnó si dala róko mi v slovó, —
:saj to že davno sem na tihem slutil!
:Četudi solzno bilo ní okó, —
:bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil …
:Saj to že davno sem na tihem slutil, —
:in glej, napósled je prišlò takó!
 
:Visoka stena je med nama vstala,
:na eni strani noč, na drugi dan;
:in tebi sije zdaj svetlejša stran …
:Visoka stena je med nama vstala.
:A takrat, ko bo tvoj obràz solzán
:in bled in suh, — prepozno bode pala …
:Visoka stena je med nama vstala,
:na eni strani noč, na drugi dan.
 
 
* [[8. Kamor jim velí vihar]]
 
:Kamor jim velí vihar
:tjà oblaki se podijo,
:kamor struga jim velí
:tjà valovi se valijo.
 
:Ah, v neplodnih je željàh
:mi usojeno živeti —
:kamor srce mi velí,
:tjà ne morem pohiteti.
 
* [[9. Ti govoriš takó hladnó]]
 
:Ti govoriš takó hladnó,
:umikaš belo mi rokó;
:kedàr v okó ti gledam jaz,
:pa v stran obrneš svoj obràz …
 
:Samó enkrat se nasmehljàj,
:ročíco belo mi podàj,
:besedo reci mi samó,
:besedo eno, —za slovó!
 
* [[10. Kam se ti takó mudí]]
 
:Kam se ti takó mudí?
:Roka v moji ti trepeče,
:gledaš me takó boječe —
:kaj ne ljubiš več me ti?
 
:Zašumelo je drevó,
:luna sanja na poljáni …
:Oj ostani, oj ostani ——
:kam se ti mudí takó?
 
* [[11. Plavala je luna med oblaki]]
 
:Plavala je luna med oblaki,
:sladko spalo mesto je pod njó;
:a midvá po cesti sva hodila,
:o ljubezni vroči govorila
:in objemala se pretesnó …
 
:Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! …
:Plašč meglén je nad zemljó razstrt;
:v snegu škriplje pod nogami cesta,
:lepa ljubica mi je nezvesta,
:v srcu mojem pa je hladna smrt.
 
* [[12. Ljubica je na balkonu]]
 
:Ljubica je na balkonu,
:mimo hiše jaz hitím;
:da še enkrat vidim drago,
:pod balkonom postojím.
 
:»Kam, oj kam, moj ljubček zlati,
:kam se ti takó mudí? …
:Pa je bledo tvoje lice
:in mrtvé so ti očí …«
 
:»Kaj okó bi bilo mrtvo,
:kaj bi bil obràz mi bled?
:Tjà hitim v tujíno jasno,
:v daljni, nepoznani svet.
 
:Ti si mene zapustila,
:jaz pozabim te lahkó;
:drugo deklico bom ljubil,
:bolj lepó in bolj zvestó …«
 
:Da so laž besede moje,
:ljubica nezvesta vé, —
:sladko se nasmeje ona,
:meni pa tekó solzé.
 
* [[13. Pokopal sem svojo ljubezen]]
 
:Pokopal sem svojo ljubezen,
:ah, vse svoje krasne željé,
:da več bi ne našle poti
:v to trudno moje srcé.
 
:A kadar otožna, samotna
:razgrne se noč nad zemljó, —
:pa vstane ljubezen iz groba
:z nekdanjo čarobno močjó.
 
:Vse davne, pozabljene pesmi
:iz groba prihajajo,
:kot plašne, polnočne sence
:nad mano plavajo.
 
:In trudni obràz mi hladíjo
:ljubeče, bele roké …
:Tam zunaj sanjajo zvezde,
:valovi pod oknom šumé …
 
[[14. Tam sredi morjá, tam sredi morjá]]
 
:Tam sredi morjá, tam sredi morjá,
:tam čolna letita dvá;
:oblaki zakrivajo nočno nebó,
:srdito se črni valovi tepó
:in čoln se zadene ob čoln.
 
:Čoln prvi zleti čez široko morjé,
:če ušel je pogubi, — kdo vé?
:A drugi več dóma ni našel nikdar,
:ob valu visokem zdrobí ga vihar,
:z ostanki se morje igrá.
 
* [[15. Molil sem sinoči v cerkvi]]
 
:Molil sem sinoči v cerkvi,
:da te ljubček zapustí,
:da bi ti srcé trpelo
:kakor moje zdaj trpí.
 
:Od solzá bi bilo rdeče
:prej prelepo ti okó,
:lice bi ti bilo bledo,
:kot je meni zdaj bledó!
 
* [[16. Vso svojo ljubezen iskreno]]
 
:Vso svojo ljubezen iskreno,
:vso srečo najjasnejših dni,
:vse dal sem ti, ljubica moja, —
:in kaj si vrnila mi ti? …
 
:Če danes se náte spominjam,
28
:gorí mi v sramôti obràz,
Da ne boš videla
:oj ljubica, da sovražiti
Révice lílije,
:ne morem, ne morem te jaz.
Plašno drhteče tam
V vetru polnóčnem …
 
* [[17. Po cesti tam z gospó prelepo]]
29
5.
Ali je zaspalo svetlo solnce?
Kakor v sànjah nad goró stojí.
Ali so zaspale svetle zvezde,
Da na jasnem nebu še jih ní?
Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo solnce,
Brž potopi v morje se hladnó!
V zdramite se, oj bleščeče zvezde,
Razsvetlite širno mi nebó!
Spati neče nepokojno srce …
In kakó naj spalo bi nocoj
Ko pri tebi čaka noč me krasna,
Dèkle moje, lepi angelj moj!
 
:Po cesti tam z gospó prelepo
30
:graščak se vozi na sanéh;
6.
:sladkó zvené srebrni zvončki,
V tesni kletki tam na oknu
:kot ljubice nebeški smeh.
Slavec poje,
Ljubici na vrt pošilja
pesmi svoje.
Čudosladne pesmi sluša
Hlad večerni,
O ljubezni, o bolesti
Neizmerni …
Rože je jesenska slana
Zamorila,
Ljubica se je od vrta
Poslovila.
Tam na oknu pa je slavec
Nehal peti,
Nehal peti od bolesti.
In živeti.
 
:Kakó je vzdramil dušo mojo
31
:srebrnih zvončkov tenki glas!
7.
:In splavala je daleč, daleč,
Saj to že davno sem na tihem slutil, —
:tjà v mojo ljubo, tiho vas:
In glej, napósled je prišlò takó …
Hladnó si dala róko mi v slovó, —
Saj to že davno sem na tihem slutil!
Če tudi solzno bilo ní okó; —
Bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil …
Saj to že davno sem na tihem slutil, —
In glej, napósled je prišlò takó!
Visoka stena je med nama vstala,
Na jedni strani noč, na drugi dan;
In tebi sije zdaj svetlejša stran …
Visoka stena je med nama vstala.
A takrat, ko bo tvoj obràz solzán
In bled in suh, — prepozno bode pala …
Visoka stena je med nama vstala,
Na jedni strani noč, na drugi dan.
 
:V visokem snegu jo zavijem,
32
:naravnost v topli vinski hràm;
8.
:tam vam je čudosladko vino,
Kamor jim velí vihar
:prelepa je točajka tam! …
Tjà oblaki se podijo,
Kamor struga jim velí
Tja valovi se valijo.
Ah, v neplodnih je željàh
Mi usojeno živeti —
Kamor srce mi velí
Tjà ne morem pohiteti.
 
:»Oj ljubček, dolgo je že tega.
33
:kar bil si zadnjikrat pri nas …»
9.
:»To ni nič čudno, draga moja:
Ti govoriš takó hladnó,
:takó hudó je zunaj mraz —
Umikaš belo mi rokó;
Kedàr v okó ti gledam jaz,
Pa v stran obrneš svoj obràz …
Samó enkrat se nasmehljàj,
Ročíco belo mi podàj,
Besedo reci mi samó,
Besedo jedno, —za slovó!
 
:Takó hudó je mraz tam zunaj,
34
:da nisem mogel od pečí;
10.
:pa, ljubica, zató ne misli,
Kam se ti takó mudí?
:da moje srce gorko ní.
Roka v moji ti trepeče,
Gledaš me takó boječe —
Kaj ne ljubiš več me ti?
Zašumelo je drevó,
Luna sanja na poljáni …
Oj ostani, oj ostani ——
Kam se ti mudí takó?
 
:Zdaj naj sneží, naj brije veter,
35
:naj zgrne se nad nama noč, —
11.
:kaj méniva za tó se mídva,
Plavala je luna med oblaki,
:na gorkem se objemajoč — —»
Sladko spalo mesto je pod njó;
A midvá po cesti sva hodila,
O ljubezni vroči govorila
In objemala se pretesnó …
Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! …
Plašč meglén je nad zemljó razstrt;
V snegu škriplje pod nogami cesta,
Lepa ljubica mi je nezvesta,
V srcu mojem pa je hladna smrt.
 
:Od daleč se glasíjo zvončki,
36
:v ledeni véčer sneg prší;
12.
:a moja ljubica prelepa
Ljubica je na balkonu,
:v naročju drugemu sloní.
Mimo hiše jaz hitím;
Da še enkrat vidim drago,
Pod balkonom postojím.
«Kam, oj kam, moj ljubček zlati,
Kam se ti takó mudí? …
Pa je bledo tvoje lice
In mrtvé so ti očí …»
«Kaj okó bi bilo mrtvo,
Kaj bi bil obràz mi bled?
Tjà hitim v tujíno jasno
V daljni, nepoznani svet.
Ti si mene zapustila,
Jaz pozabim te lahkó;
Drugo deklico bom ljubil,
Bolj lepó in bolj zvestó …»
Da so laž besede moje,
Ljubica nezvesta vé. —
 
* [[18. Srečala sva se na cesti]]
37
Sladko se nasmeje ona,
Meni pa tekó solzé.
 
:Srečala sva se na cesti:
38
:zarudèl je njen obràz,
13.
:v tlà je zrla moja draga,
Pokopal sem svojo ljubezen,
:v stran sem se obrnil jaz.
Ah, vse svoje krasne željé,
Da več bi ne našle poti
V to trudno moje srcé.
A kadar otožna, samotna
Razgrne se noč nad zemljó,
Pa vstane ljubezen iz groba
Z nekdanjo čarobno močjó.
Vse davne, pozabljene pesmi
Iz groba prihajajo,
Kot plašne, polnočne sence
nad mano plavajo.
In trudni obràz mi hladíjo
Ljubeče, bele roké …
Tam zunaj sanjajo zvezde,
Valovi pod oknom šumé …
 
:Ljubica, le hitro, hitro, —
39
:ne obračaj se nazaj:
14.
:v srcu dviga se ljubezen,
Tam sredi morjá, tam sredi morjá,
:zunaj sije gorki maj.
Tam čolna letita dvá;
Oblaki zakrivajo nočno nebó,
Srdito se črni valovi tepó
In čoln se zadene ob čoln.
Čoln prvi zleti čez široko morjé,
Če všel je pogubi, — kdo vé?
A drugi več dóma ni našel nikdar,
Ob valu visokem zdrobí ga vihar,
Z ostanki se morje igrá.
 
* [[19. Kakor Diana od mrzlega mrámorja]]
40
15.
Molil sem sinoči v cerkvi,
Da te ljubček zapustí,
Da bi ti srcé trpelo
Kakor moje zdaj trpí.
Od solzá bi bilo rdeče
Prej prelepo ti okó,
Lice bi ti bilo bledo,
Kot je meni zdaj bledó!
 
:Kakor Diana od mrzlega mrámorja —
41
:tih je in hladen tvoj bledi obràz;
16.
:ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:
Vso svojo ljubezen iskreno,
:sonce umira in prišel bo čàs —
Vso srečo najjasnejših dnij,
Vse dal sem ti, ljubica moja, —
In kaj si vrnila mi ti? …
Če danes se náte spominjam,
Gorí mi v sramôti obràz,
Oj ljubica, da sovražiti
Ne morem, ne morem te jaz.
 
:Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,
42
:luna bo vstala nad daljno goró …
17.
:Glej, že s koraki boječimi, lahnimi
Po cesti tam z gospó prelepo
:stopajo sence v aléjo temnó.
Graščak se vozi na sanéh;
Sladkó zvené srebrni zvončki,
Kot ljubice nebeški smeh.
Kakó je vzdramil dušo mojo
Srebrnih zvončkov tenki glas!
In splavala je daleč, daleč,
Tjà v mojo ljubo, tiho vas:
V visokem snegu jo zavijem,
Naravnost v topli vinski hram;
Tam vam je čudosladko vino,
Prelepa je točajka tam! …
«Oj ljubček, dolgo je že tega.
Kar bil si zadnjikrat pri nas …»
«To ni nič čudno, draga moja:
Takó hudó je zunaj mraz —
Takó hudó je mraz tam zunaj,
Da nisem mogel od pečí;
 
:In oživela bo soha od mrámorja, —
43
:zatrepetalo bo tvoje srcé;
Pa, ljubica, zató ne misli,
:z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimi
Da moje srce gorko ní.
:pala boš meni v ljubeče roké …
Zdaj naj sneží, naj brije veter,
Naj zgrne se nad nama noč, —
Kaj méniva za tó se mídva,
Na gorkem se objemajoč — —»
Od daleč se glasíjo zvončki,
V ledeni véčer sneg prší;
A moja ljubica prelepa
V naročju drugemu sloní.
 
* [[20. Ti, tega pisma nisi ti pisala]]
44
18.
Srečala sva se na cesti:
Zarudèl je njen obràz,
V tlà je zrla moja draga,
V stran sem se obrnil jaz.
Ljubica, le hitro, hitro, —
Ne obračaj se nazaj:
V srcu dviga se ljubezen,
Zunaj sije gorki maj.
 
:Ti, tega pisma nisi ti pisala,
45
:ta mrzli pónos, ta ni tvoj! …
19.
:Ah, Pavla, — takrat, ko si stala
Kakor Dijana od mrzlega mrámorja —
:o jasnem mraku pred menoj,
Tih je in hladen tvoj bledi obràz;
:v nemirnih prstkih belo rožo
Ali pogléj samó tjà na zahód poglej:
Solnce:in umiranepokòj in príšelstrah bov čàsočéh —
:v bojazni sladki si molčala,
Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,
:govoril pa je tvoj nasméh,
Luna bo vstala nad daljno goró …
:otroški, tihi tvoj nasméh …
Glej, že s koraki boječimi, lahnimi
Stopajo sence v aléjo temnó.
In oživela bo soba od mrámorja, —
Zatrepetalo bo tvoje srcé;
Z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimi
Pala boš meni v ljubeče roké …
 
:Ne, tega nisi ti pisala!
46
:Nekdó ti je čez ramo gledal
20.
:ko si dajala mi slovó;
Ti, tega pisma nisi ti pisala,
:in treslo se ti je teló
Ta mrzli pónos, ta ni tvoj! …
:v žarečem dihu ust njegovih,
Ah, Pavla, — takrat, ko si stala
:v razpenjene krví valovih,
O jasnem mraku pred menoj,
:ko se je nagnil nad tebó …
V nemirnih prstkih belo rožo
:In ustna so ti trepetala,
In nepokòj in strah v očéh —
:motno je gledalo okó ..
V bojazni sladki si molčala
Govoril pa je tvoj nasméh,
Otroški, tihi tvoj nasméh …
Ne, tega nisi ti pisala!
Nekdó ti je čez ramo gledal
Ko si dajala mi slovó;
In treslo se ti je teló
V žarečem dihu ust njegovih,
V razpénjene krví valovih
Ko se je nagnil nad tebó …
In ustna so ti trepetala,
Motno je gledalo okó ..
«Pozabi tiste lepe dní! …»
In to si ti pisala, Pavla? …
 
:»Pozabi tiste lepe dní! …«
47
:In to si ti pisala, Pavla? …
Ne misli, da se to zgodí!
:Ne misli, da se tato ljubezen vročazgodí!
:Ne misli, da se ta ljubezen vroča
Ob svítu luninem o polnoči
:ob svítu luninem o polnoči
S sentimentalno pesmijo zagrêbe, —
:s sentimentalno pesmijo zagrêbe, —
Ne misli tega!
:ne misli tega!
:Zastonj ne dam nì kapljice krví,
On:on pa mi je ugrabil tebe …
:Poglej mi zadnjikrat v očí:
:Ti, Pavla, skrívaj svojo srečo
In:in njega! …
 
48
Dunajski večeri
1.
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Erotika_(Cankar)«