|
* [[1. Oj ljubica iz prejšnjih dní]]
:Oj ljubica iz prejšnjih dní,
:iz polpozabljenih, jasnih dní,
:takó krasnà, takó sladkà,
:nocoj je mimo okna šlà.
:In moje okó, kot prejšnje dní,
:zamišljeno za njó strmí, —
:kakó bi objel jo pretesnó,
:kakó bi poljubil jo pregorkó.
:Za njó strmí okó solznó,
:in v srcu je meni takó težkó, —
:pozábila name je bógve kdaj,
:a jaz je ne morem vekomaj.
* [[2. Kakó je to, kakó je to]]
:Kakó je to, kakó je to,
:da več ne vidi te okó?
:Bojiš se li, da sonca svit,
:ko po vrtéh krasnó razlit
:na temnih rožah trepetá,
:ljudem skrivnosti ne izdá?
:Mordà bojí se ti srcé,
:da v zraku ptičice drobné
:skrivnosti sladke ne zvedó,
:na oknih je ljudem pojó?
:Da čula lipa tam ne bí,
:kakó sladkó poljub zvení
:in svetu šepetala bi,
:ko sapa zapihljala bi?
:Nikar ne boj se, o nikar!
:Zvečer ugasne solnca žar,
:molčí blestečih zvezdic roj,
:in mesec je prijatelj moj.
:V snú ziblje ptičke pozni čas,
:in slavec ljubi kakor jaz.
:In kadar sapa zapihljá,
:na lipi listje šepetá, —
:pa v izbo stopiva temnó,
:ne čuje naju tam nikdó …
:Nikar, nikar ne boj se več,
:glej, čakam te, drhtèč, ljubeč …
* [[3. O mraku sedím na vrtu]]
:O mraku sedím na vrtu
:in v zvezdnato gledam nebó;
:iz srca k nji pesem odplava
:tjà daleč na tujo zemljó.
:Tam daleč na tuji zemlji
:pa ona ob oknu sloní,
:in gleda v daljavo in sluša,
:in solzne so njene očí.
* [[4. Kaj bi zakrívala]]
— — — — — — —
:Kaj bi zakrívala
:bledi obrazek svoj,
:kaj bi obračala
:pógled od mene …?
:Čas je bil, ljubica! —
:Tiho zdaj ona spi,
:v grobu globokem spi —
:sentimentalnost.
:Sanja tam právljice
:v duhu vijóličnem,
:a nad njó plavajo
:lunini žarki …
:Ah le odkríj obraz …
:Okno zagrniva,
:da ne boš slišala
:slavčevih pesmi —
:da ne boš vídela
:révice lílije,
:plašno drhteče tam
:v vetru polnóčnem …
* [[5. Ali je zaspalo svetlo sonce?]]
:Ali je zaspalo svetlo sonce?
:kakor v sànjah nad goró stojí.
:Ali so zaspale svetle zvezde,
:da na jasnem nebu še jih ní?
:Vzdrami se, oj vzdrami, svetlo sonce,
:brž potopi v morje se hladnó!
:Vzdramite se, oj bleščeče zvezde,
:razsvetlite širno mi nebó!
:Spati neče nepokojno srce …
:In kakó naj spalo bi nocoj,
:ko pri tebi čaka noč me krasna,
:dèkle moje, lepi angel moj!
* [[6. V tesni kletki tam na oknu]]
:V tesni kletki tam na oknu
:slavec poje,
:ljubici na vrt pošilja
:pesmi svoje.
:Čudosladke pesmi sluša
:hlad večerni,
:o ljubezni, o bolesti
:neizmerni …
:Rože je jesenska slana
:zamorila,
:ljubica se je od vrta
:poslovila.
:Tam na oknu pa je slavec
:nehal peti,
:nehal peti od bolesti
:in živeti.
* [[7. Saj to že davno sem na tihem slutil]]
:Saj to že davno sem na tihem slutil, —
:in glej, napósled je prišlò takó …
:hladnó si dala róko mi v slovó, —
:saj to že davno sem na tihem slutil!
:Četudi solzno bilo ní okó, —
:bog sam vé, kaj sem pri slovesu čutil …
:Saj to že davno sem na tihem slutil, —
:in glej, napósled je prišlò takó!
:Visoka stena je med nama vstala,
:na eni strani noč, na drugi dan;
:in tebi sije zdaj svetlejša stran …
:Visoka stena je med nama vstala.
:A takrat, ko bo tvoj obràz solzán
:in bled in suh, — prepozno bode pala …
:Visoka stena je med nama vstala,
:na eni strani noč, na drugi dan.
* [[8. Kamor jim velí vihar]]
:Kamor jim velí vihar
:tjà oblaki se podijo,
:kamor struga jim velí
:tjà valovi se valijo.
:Ah, v neplodnih je željàh
:mi usojeno živeti —
:kamor srce mi velí,
:tjà ne morem pohiteti.
* [[9. Ti govoriš takó hladnó]]
:Ti govoriš takó hladnó,
:umikaš belo mi rokó;
:kedàr v okó ti gledam jaz,
:pa v stran obrneš svoj obràz …
:Samó enkrat se nasmehljàj,
:ročíco belo mi podàj,
:besedo reci mi samó,
:besedo eno, —za slovó!
* [[10. Kam se ti takó mudí]]
:Kam se ti takó mudí?
:Roka v moji ti trepeče,
:gledaš me takó boječe —
:kaj ne ljubiš več me ti?
:Zašumelo je drevó,
:luna sanja na poljáni …
:Oj ostani, oj ostani ——
:kam se ti mudí takó?
* [[11. Plavala je luna med oblaki]]
:Plavala je luna med oblaki,
:sladko spalo mesto je pod njó;
:a midvá po cesti sva hodila,
:o ljubezni vroči govorila
:in objemala se pretesnó …
:Kjé je pómlad, kjé je dèkle moje! …
:Plašč meglén je nad zemljó razstrt;
:v snegu škriplje pod nogami cesta,
:lepa ljubica mi je nezvesta,
:v srcu mojem pa je hladna smrt.
* [[12. Ljubica je na balkonu]]
:Ljubica je na balkonu,
:mimo hiše jaz hitím;
:da še enkrat vidim drago,
:pod balkonom postojím.
:»Kam, oj kam, moj ljubček zlati,
:kam se ti takó mudí? …
:Pa je bledo tvoje lice
:in mrtvé so ti očí …«
:»Kaj okó bi bilo mrtvo,
:kaj bi bil obràz mi bled?
:Tjà hitim v tujíno jasno,
:v daljni, nepoznani svet.
:Ti si mene zapustila,
:jaz pozabim te lahkó;
:drugo deklico bom ljubil,
:bolj lepó in bolj zvestó …«
:Da so laž besede moje,
:ljubica nezvesta vé, —
:sladko se nasmeje ona,
:meni pa tekó solzé.
* [[13. Pokopal sem svojo ljubezen]]
* [[14. Tam sredi morjá, tam sredi morjá]]
:Pokopal sem svojo ljubezen,
:ah, vse svoje krasne željé,
:da več bi ne našle poti
:v to trudno moje srcé.
:A kadar otožna, samotna
:razgrne se noč nad zemljó, —
:pa vstane ljubezen iz groba
:z nekdanjo čarobno močjó.
:Vse davne, pozabljene pesmi
:iz groba prihajajo,
:kot plašne, polnočne sence
:nad mano plavajo.
:In trudni obràz mi hladíjo
:ljubeče, bele roké …
:Tam zunaj sanjajo zvezde,
:valovi pod oknom šumé …
[[14. Tam sredi morjá, tam sredi morjá]]
:Tam sredi morjá, tam sredi morjá,
:tam čolna letita dvá;
:oblaki zakrivajo nočno nebó,
:srdito se črni valovi tepó
:in čoln se zadene ob čoln.
:Čoln prvi zleti čez široko morjé,
:če ušel je pogubi, — kdo vé?
:A drugi več dóma ni našel nikdar,
:ob valu visokem zdrobí ga vihar,
:z ostanki se morje igrá.
* [[15. Molil sem sinoči v cerkvi]]
:Molil sem sinoči v cerkvi,
:da te ljubček zapustí,
:da bi ti srcé trpelo
:kakor moje zdaj trpí.
:Od solzá bi bilo rdeče
:prej prelepo ti okó,
:lice bi ti bilo bledo,
:kot je meni zdaj bledó!
* [[16. Vso svojo ljubezen iskreno]]
:Vso svojo ljubezen iskreno,
:vso srečo najjasnejših dni,
:vse dal sem ti, ljubica moja, —
:in kaj si vrnila mi ti? …
:Če danes se náte spominjam,
:gorí mi v sramôti obràz,
:oj ljubica, da sovražiti
:ne morem, ne morem te jaz.
* [[17. Po cesti tam z gospó prelepo]]
:Po cesti tam z gospó prelepo
:graščak se vozi na sanéh;
:sladkó zvené srebrni zvončki,
:kot ljubice nebeški smeh.
:Kakó je vzdramil dušo mojo
:srebrnih zvončkov tenki glas!
:In splavala je daleč, daleč,
:tjà v mojo ljubo, tiho vas:
:V visokem snegu jo zavijem,
:naravnost v topli vinski hràm;
:tam vam je čudosladko vino,
:prelepa je točajka tam! …
:»Oj ljubček, dolgo je že tega.
:kar bil si zadnjikrat pri nas …»
:»To ni nič čudno, draga moja:
:takó hudó je zunaj mraz —
:Takó hudó je mraz tam zunaj,
:da nisem mogel od pečí;
:pa, ljubica, zató ne misli,
:da moje srce gorko ní.
:Zdaj naj sneží, naj brije veter,
:naj zgrne se nad nama noč, —
:kaj méniva za tó se mídva,
:na gorkem se objemajoč — —»
:Od daleč se glasíjo zvončki,
:v ledeni véčer sneg prší;
:a moja ljubica prelepa
:v naročju drugemu sloní.
* [[18. Srečala sva se na cesti]]
:Srečala sva se na cesti:
:zarudèl je njen obràz,
:v tlà je zrla moja draga,
:v stran sem se obrnil jaz.
:Ljubica, le hitro, hitro, —
:ne obračaj se nazaj:
:v srcu dviga se ljubezen,
:zunaj sije gorki maj.
* [[19. Kakor Diana od mrzlega mrámorja]]
:Kakor Diana od mrzlega mrámorja —
:tih je in hladen tvoj bledi obràz;
:ali pogléj samó, tjà na zahòd poglej:
:sonce umira in prišel bo čàs —
:Príšla bo noč nad gozdovi šumečimi,
:luna bo vstala nad daljno goró …
:Glej, že s koraki boječimi, lahnimi
:stopajo sence v aléjo temnó.
:In oživela bo soha od mrámorja, —
:zatrepetalo bo tvoje srcé;
:z motnim smehljajem, ah, z ustni drhtéčimi
:pala boš meni v ljubeče roké …
* [[20. Ti, tega pisma nisi ti pisala]]
:Ti, tega pisma nisi ti pisala,
:ta mrzli pónos, ta ni tvoj! …
:Ah, Pavla, — takrat, ko si stala
:o jasnem mraku pred menoj,
:v nemirnih prstkih belo rožo
:in nepokòj in strah v očéh —
:v bojazni sladki si molčala,
:govoril pa je tvoj nasméh,
:otroški, tihi tvoj nasméh …
:Ne, tega nisi ti pisala!
:Nekdó ti je čez ramo gledal
:ko si dajala mi slovó;
:in treslo se ti je teló
:v žarečem dihu ust njegovih,
:v razpenjene krví valovih,
:ko se je nagnil nad tebó …
:In ustna so ti trepetala,
:motno je gledalo okó ..
:»Pozabi tiste lepe dní! …«
:In to si ti pisala, Pavla? …
:Ne misli, da se to zgodí!
:Ne misli, da se ta ljubezen vroča
:ob svítu luninem o polnoči
:s sentimentalno pesmijo zagrêbe, —
:ne misli tega!
:Zastonj ne dam nì kapljice krví,
:on pa mi je ugrabil tebe …
:Poglej mi zadnjikrat v očí:
:Ti, Pavla, skrívaj svojo srečo
:in njega! …
Dunajski večeri
1.
<poem>
V sanjah težkih spava mesto;
Vse temnó mrtvó;
| 