Stran:Zivotopis Frana Erjavca 1889.djvu/31: Razlika med redakcijama

AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravek skladnje
Telo strani (ki bo vključeno):Telo strani (ki bo vključeno):
Vrstica 12: Vrstica 12:


Prvo povest je priobčil Erjavec v »Novicah« leta
Prvo povest je priobčil Erjavec v »Novicah« leta
1857. Imenuje se »''Véliki petek''«. V Janežičevem »Glasniku« je objavil povesti »''Na strijčevem domu''«, »''Za­morjeni cvet''«, »''Huzarji na Polici''« in »''Izgub­ljen mož''«. — Janežičevo »Cvetje« je prineslo iz nje­govega peresa »''Kitico Andersenovih pravljic''« — »Družba svetega Mohorja« je dala na svetlo nje­gove povesti »''Hudo brezdno''« in »''Ni vse zlató,
1857. Imenuje se »''Véliki petek''«. V Janežičevem »Glasniku« je objavil povesti »''Na strijčevem domu''«, »''Za­morjeni cvet''«, »''Huzarji na Polici''« in »''Izgub­ljen mož''«. — Janežičevo »Cvetje« je prineslo iz nje­govega peresa »''Kitico Andersenovih pravljic''« — »Družba svetega Mohorja« je dala na svetlo nje­gove povesti »''Hudo brezdno''« in »<i>Ni vse zlató,
kar se sveti''«. Obe povesti spadata med najlepše,
kar se sveti</i>«. Obe povesti spadata med najlepše,
mladini in preprostemu národu namenjene povesti
mladini in preprostemu národu namenjene povesti
slovenske. Vsaka njiju je vredna vrstníca Giglarjevega »Svetina« ali Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, in zlasti zadnja povest se odlikuje s prekrasnim jezikom,
slovenske. Vsaka njiju je vredna vrstníca Giglarjevega »Svetina« ali Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, in zlasti zadnja povest se odlikuje s prekrasnim jezikom,
prirodnim dejanjem in izborno vsebino. — Povest »''Na
prirodnim dejanjem in izborno vsebino. — Povest »<i>Na
strijčevem domu''« je spomina vredna zategadelj,
strijčevem domu</i>« je spomina vredna zategadelj,
ker se vidi iz nje, kakó je bilo pisatelju do tega, da
ker se vidi iz nje, kakó je bilo pisatelju do tega, da
bi Slovencem podal novelo, zajeto iz domačega živ­ljenja, in pisano samostvorno, ne ukrojeno po tujem
bi Slovencem podal novelo, zajeto iz domačega živ­ljenja, in pisano samostvorno, ne ukrojeno po tujem