Antikrist v Trsteniku: Razlika med redakcijama

»Ah, Luka — rajši ne! Vi lahko brez tega pridete včasih na požirek grenkega, drugemu mojega puščavništva celo ni treba. Sedite rajši in mi malo razložite, kakšni ljudje žive tu doli v vasi. Najprej, kdo je ženska, ki je bila včeraj pri meni?«

 

 

»Da. Kakšna je?«

In Luka je povedal vse, kar je vedel. Govoreč toli o Nežini preteklosti, koli o njeni sedanjosti, je često pomežiknil, ali na splošno lepo mlado ženo hvalil, hkoncu pa vneto svetoval, naj jo gospod pač lepo sprejme, če bi se še oglasila, ko ima v vasi veliko besedo in je blagega srca.

 

 

Nato je šel s prstom od hiše do hiše in vedel o vsaki povedati toliko tega, da si Bogataj za prvo niti desetine ni mogel zapomniti. No, iz vsega je razbral — in njemu je bilo to glavno — da ga bo mogel župnik prejeti samo od verske strani, če bo hotel pri teh ljudeh res kaj opraviti proti njemu. In kakor iz Nežinega govorjenja, se je čulo tudi iz črednikovega nujno svarilo, naj puščavnik sovražniku ne nastavi te plati.