Tržačan: Razlika med redakcijama

da bi jih ne bil slišal. Če smo ga vaški otročaji

opazili, ko je hosto pobiral, smo se hipoma po

kadar se je naš brezušesnik priplazil v naše

središče, tedaj se je pričelo izza dreves, tu

svojo desno stran ter dejal hudobno: »Marušica,

tega ušesa pa nimam!«

Ona pa mu je tudi sredi cerkve hladnokrvno

odgovorila: »No, če bi te bila zavoljo

Čez teden dni je prinesel v resnici v košu otroče,

šibko, slabotno, katero je potem raslo, kakor

vlačil okrog, izkazoval mu ljubezen, kakor rodnemu

otroku, ter ga pital na vse kriplje, da se

in plašan ter skrbno povpraševal: »Kaj ti

je, Tinče! Tinče! Moj Tinče!«

Od tistega časa, kar se je bil pri Vrbarjevih

rodil domači otrok, je postal tržaški Tomažek

 

Tedaj je vteknil otroka v nedeljsko Tinčetovo

Andreju. Med potjo pa mu je stokrat povedal,

da ne sme imeti solz v očeh, kadar bodeta stala

spečega otroka ter ga pretepel, da je

vedel, »kako se je kruh zastonj«.

In na peči seje oglasila «ona« ter kričala:

 

 

»Ali te kaj notri boli?« je povpraševala

vzemi zdaj pa zdaj šop trave v usta in žveči.

Tisto pomaga!«

sklenil tanke ročice. Prinesel sem mu hruško.

S prestrastno slastjo je zasadil zobe v njo.

imel oprtan koš otave. Takoj je posadil koš

na zemljo, planil k bolniku in se zatogotil: