Osvetnik: Razlika med redakcijama

odstranjenih 249 zlogov ,  pred 8 leti
Gašpar Khisel je bil že po naravi viteškega značaja, a veliki uspehi, ki jih je bil dosegel v različnih vojnah, so še razvili njegov ponos. Žejen je bil osebne glave in ko se je pridružil Kamnicanom, ga je vodilo pri tem pred vsem prepričanje, da poslavi sebe in da si s premaganjem krutega Nikolaja Kolovškega pridobi čast, da je svoji domovini izvojeval toli zaželjeni mir. Nameraval je celo pozvati Nikolaja Kolovškega na dvoboj, češ, naj sama izvojujeta ves boj, da ne bo preveč žrtev in krvoprelitja, in odnehal je le, ker drugi plemiči v to nikakor niso hoteli privoliti.
 
S tem, da je dal Gašpar Khisel svojim sovražnikom {{nejasno|tri dni odloga, je storil Nikolaju Kolovškemu veliko}} *****************manjka<!-- nekaj221 vrstic (št.221)********************************************-->
 
da se hoče vsa kamniška vojska vreči na Črnelo, je prepustil Čemšenik in Volčji potok svoji usodi in je vse svoje vojaštvo zbral na Črnelem. Stavil je na ta način sicer vse na eno kocko, a računal je pri tem z značajem in z vojnimi običaji Gašparja Khisela in računal je dobro.
 
Videč nenavadno postopanje Kamničanov je župnik Lavrencij mislil, da bo Gašpar Khisel ponudil Nikolaju Kolovškemu mir in spravo. Vedel je, da bi v tem slučaju nikdar več ne videl Kamnika in hotel je zaradi tega preprečiti mir. Slučaj mu je bil že pred več tedni prinesel v roke pismo Gašparja Khisela na lepo udovo Hildegardo Turjaško. V tem pismu je Khisel naznanjal Hildegardi, da pojde v boj proti Nikolaju Kolovškemu zaradi njenih lepih oči in da stopi pred njo šele tedaj, ko bodeta Katarina Kolovška in njena hči Marija Saloma na njenem vrtu tlako delali. To pismo je vporabil Lavrencij, da je podžgal Nikolaja in vso njegovo rodovino, da vodi boj do zadnje skrajnosti. Zmaga ali smrt, to je bilo zdaj geslo Nikolajevo.
 
{{nejasno|Nikolaj je Khiselovo pismo po************************manjka}}<!-- nekaj221 vrstic, št. 221****************************-->
 
kot čestilca Marije Salome pridobil za najljutejši boj, in pokazal je to pismo tudi Bertonji, prav kakor bi vedel, da stori ta kar bo le mogoče, da obvaruje vsake nesreče − Nikolajevo ženo.
 
Po končani maši je šel Nikolaj pred altar in vzel svoj meč. Vzdignil ga je visoko in klical proti nebu:
 
»Moj Gospod in Bog! V tvojo čast in za tvojo zmago sem potegnil ta meč iz nožnice in dokler bom živ, ga ne denem prej iz rok, {{nejasno|dokler niso premagani in uničeni tvoji sovražniki}} **********************<!-- manjka221 nekaj vrstic, št. 221**********************************-->
 
Zavihtel je svoj meč in obrnivš se do vojaštva je rekel:
Kamniška vojska ni bila pripravljena na takojšnjo bitko. Sicer se je Khislu in drugim plemičem zdelo sumljivo nenavadno gibanje v Nikolajevem taboru, ali na to vendar niso računali, da pride že ta dan do boja. Šele ko so se sovražniki prikazali vrh svojih nasipov, je kamniško vojaštvo spoznalo nevarnost in je v naglici prijelo za orožje, ne da bi se moglo pravočasno razpostaviti v trdne bojne vrste.
 
Tudi Gašpar Khisel ni bil pripravljen in oborožen. Skočil je v bližnji šotor in nadel oklep in šljem neznanega viteza ter zasedel njegovega konja. Že ko je sedel na konju, je vitez zapazil, {{nejasno|kaj se je zgodilo in je hitel v Khiselov šotor ter vzel}}<!-- *****************************221 manjka nekaj vrstic, št. 221******************************-->
 
V tem je Nikolajevo vojaštvo prekoračilo zadnji nasip, vrglo se je na kamniško vojsko in začela se je bitka.
1.476

urejanj