Redakcija: 01:15, 27. avgust 2012 uredi Dbc334 (pogovor \| prispevki) 17.101 urejanje m →‎IX.: em -> i ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:06, 22. oktober 2012 uredi razveljavi Tea Erjavec (pogovor \| prispevki) 330 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 40: Sicer pa je bilo razven običajne burje vse tako mirno, tako prazno, tako osamelo! Le zelenkasta žolna ni mogla zatreti svoje jeze v hrastovem {{prelom strani}} duplu, in tam izza trdovratno-zelenega brinja se je čula »otožna pesen samca strnada.« Vrstica 167: cvenka stopil v gostilno, ni mu moglo v glavo. Sram ga je bilo. {{prelom strani}} »Še četrt ure in — doma smo«, misli si. Da bi si odpodil otožne izkušnjave, začne prav Vrstica 301: »Tega sem se odvadil«, odvrne sin ravnodušno. Mati pa se prestraši takega odgovora. {{prelom strani}} »Kam še misliš nocoj, da si se tako napravil?« Vrstica 382: se je danes že postaral. Tam na pristavah kranjskega mesteca je čepela hišica, kjer je imel junak naše povesti {{prelom strani}} rojstveno pravico. Prav navadno stanovališče je bilo na pol zidano, na pol leseno in pokrito s Vrstica 453: se bil včasih znosil nad kom, in kadar mu je glava zavrela (kar je bilo dostikrat), tedaj se je {{prelom strani}} razkoracil z vso svojo modrostjo in dokazoval z velikim ponosom na dolgo in široko, da je Vrstica 575: bil Cene, tem manj je mislil na svojo mater. Saj mu je bila Črevesnica dobra mati, še predobra. Kdo ve, če bi ga bila njegova mati tako {{prelom strani}} ljubila in tako zanj skrbela? In Črevesnik ni nikdar drugače imenoval Ceneta, kakor svojega Vrstica 710: se Cene pri nekem peku, ki je ravno potreboval takega dečka, kakor je bil on. Največ je prebil sedaj Cene na kmetih. Nosil je namreč okrog {{prelom strani}} prodajat žemlje, regije, rogove, štruce in drugo tako pecivo. In ni se mu slabo godilo. Vrstica 819: ::::c. kr. poddesetnik. </poem> {{prelom strani}} == III. == Vrstica 939: še nepokvarjena. Zato je premagala izkušnjavo in ni kupila sladčice s slabim napisom. {{prelom strani}} »Kakšno branje pa je, Polonica?« oglasi se zdajci nekdo za njenim hrbtom. Vrstica 1.080: »Kaj si storila? Kaj poreko oče, če zvedo? Kaj poreče Janez? In če Agata zve? Če ljudje zvedo?« Že ji je žal, da se je dala pregovoriti. {{prelom strani}} Kar v košek bi najrajša posegla in zagnala Cenetu v naročje ta papirček. A zopet Vrstica 1.228: prestolu Mati Božja z Detetom v naročju. Podoba kaže, da mora imeti ta hiša hčerko gorečo za čast božjo. Vsa je v zlatih in srebrnih {{prelom strani}} penah. V stranskih kotičkih te dolbine stojita dve posodici z žeravcem, ki popenja svoje zelene Vrstica 1.355: »Aha, saj je res Tako sitna je kakor muha. Pa nevšečna, kako! Nobene stvari ji ne naredim prav. Sama je pa danes že dvakrat lonec prevrnila {{prelom strani}} po peči. Le počakaj, Janez, bomo jo že izvohali. Vrstica 1.458: Nazadnje šele, pa tudi komaj na pol, obljubi, da o tem nikomur nič ne pove. {{prelom strani}} == V.== Vrstica 1.526 ⟶ 1.525: na prestolu Mati Božja z detetom v naročju. Veličastna kraljevska obleka diči Mater Odrešenikovo, in pozlačene zvezdice se blišče po njej. {{prelom strani}} Dete pa drži v roki oblo, ki pomenja svet, s križem na vrhu. Ob podobi stojita dve svečki Vrstica 1.662 ⟶ 1.661: »Alo, Janez! popravi, popravi tukaj-le pod volom! Saj vidiš, da je vse mokro. Saj skoro ne moremo stopiti do živine. Kaj nisem že {{prelom strani}} stokrat in stokrat povedal, da ne varčuj s steljo? Gnoja ni nikoli dosti za dobrega gospodarja.« Vrstica 1.817 ⟶ 1.816: Drugih ne maram.« Starec se nasmehne in odgovori pikro: {{prelom strani}} »Kdo ve? Saj jedno si že dobil, če se ne motim. Ali si jo že plačal?« Vrstica 1.957 ⟶ 1.956: »Kadar bomo klali, takrat zopet pridi!« {{prelom strani}} == VI. == Vrstica 2.093 ⟶ 2.091: domov z Groblje. Grebljica moja pa, saj jo poznate! (Tako je klical navadno svojo zakonsko polovico.) Kaj mislite, da me je lepo spravila {{prelom strani}} spat, kakor se to spodobi za ženo? Pomislite, kaj mi je napravila!« Vrstica 2.219 ⟶ 2.217: sem pomolzel tako lepo in čisto, da me je bila kar vesela. Klobuk pa je bila moja golida. Malo mleka je že šlo za kožo, pa nič ne dene. Jaz {{prelom strani}} sem si pa vendar tako lepo poživil ude in ohladil grlo, ki je bilo poprej kakor podplat, da sem Vrstica 2.357 ⟶ 2.355: koliko mora mešetar trpeti za svoje norosti?« Bogme je znal tudi zbadati, včasih celo preveč. Zato je njegov hrbet nekaterekrati čutil {{prelom strani}} hude nasledke. Toda nocoj ni bilo še prišlo toliko alkoholovih duhov va-nj, da bi zmogel Vrstica 2.378 ⟶ 2.376: pozno čez polnoč, in v roki je držala pero, ki je pisalo dolge vrste čudnih rečij. {{prelom strani}} == VII. == Vrstica 2.490 ⟶ 2.487: Vendar tudi ta kupčija ni bila brez mešetarja. Prijazni bralec se pač še spominja, kako je vozil stari Črevesnik svoje mrtvo kljuse h {{prelom strani}} konjedercu. Tudi še najbrž ni pozabil, kako zadovoljnega obraza je zapuščal konjederčevo Vrstica 2.609 ⟶ 2.606: Ko pride namreč žid sam do njega iztirjat dolžno vsoto, odšteje mu Cene tristo goldinarjev iz usmiljenja in ob jednem mu pokaže vrata. Žid {{prelom strani}} je moral biti vesel tega denarja, zakaj vedel je, da še teh tristo ne bi bilo, ko bi se ga ne Vrstica 2.739 ⟶ 2.736: štiriindvajsetega leta. Sedaj nam je tudi jasneje, zakaj so se ljudje čudili, odkod imata Črevesnika denar. V štiriindvajsetih letih je glavnica {{prelom strani}} sto goldinarjev močno narastla. Jasno pa nam je tudi, zakaj je bil Cene odločil v svojem Vrstica 2.868 ⟶ 2.865: Tako govori Repnik, objame svojo ženičico ter se zjoka od samega ganjenja. {{prelom strani}} In pili so še pozno v noč. Poklicali so sčasoma vse Repnikove otroke, kolikor jih ni prišlo Vrstica 2.991 ⟶ 2.989: ::::::Polona.</i> </poem> {{prelom strani}} Bralec je zmajal najbrže večkrat z glavo, ko je bral vrstice Poloninega pisma. Ostro oko Vrstica 3.128 ⟶ 3.126: usmilil hlevski hlapec in ga položil v hlevu na slamo. {{prelom strani}} Drugi dan je bila nedelja. Cene je zapregel šarca na vse zgodaj, ko je še Bogme počival Vrstica 3.268 ⟶ 3.266: Vsi so odšli v cerkev, le oče je ostal doma. Dobro uro pozneje so sedeli pri Krajcu trije možje okrog mize, pogrnjene z belim prtom. {{prelom strani}} Na sredi mize je stal velik lesen krožnik, na katerem je bilo razrezano vkusno suho meso. Vrstica 3.396 ⟶ 3.394: »To je vragovo maslo.« {{prelom strani}} == XI. == Vrstica 3.516 ⟶ 3.514: močne postave je bil; a tudi čednega obraza. Kako tudi ne? Dobra hrana, stanovitno delo, brezskrbno življenje: to človeka krepi. Doma {{prelom strani}} je bil bolj tih nego zgovoren. Pred očetom je imel opravičen strah, zakaj stari je bil koščen Vrstica 3.645 ⟶ 3.643: Kamor je pala roka njegova, poznalo se je. Vendar je čutil, da se ne bo mogel dolgo braniti s samimi rokami. Njegovi tovariši so se {{prelom strani}} bili z drugimi. Precej dolgo se tako bijejo — a le z rokami. Ti prigovarjajo, drugi odvračajo. Vrstica 3.772 ⟶ 3.770: Tako pozdravi Cene Krajčevo in pristavi: »Daj no ročico!« {{prelom strani}} In ko poda Polona Cenetu roko, potegne jo ta za seboj in kmalu izgineta v vežo. Anton Vrstica 3.918 ⟶ 3.916: pospali. Stari je hudo obolel. Poslati so morali po zdravnika. {{prelom strani}} »Najbrže ga bo zadel mrtvoud«, reče zdravnik odhajajoč. Vrstica 3.971 ⟶ 3.969: še pri postelji bolnikovi, potlej pa ne več. Med tednom je bolnik sklenil svoje življenje. {{prelom strani}} ==XIII. == Vrstica 4.002 ⟶ 3.999: »Kmalu bom, oče«, odgovori dekle z druge strani hiše, kjer ji je Agata spletala dolge lase. {{prelom strani}} Kar prisope po vrtu sem berač Bogme. Vrstica 4.146 ⟶ 4.143: »Kdo pa si?« {{prelom strani}} »Kaj me ne poznaš?« Vrstica 4.295 ⟶ 4.292: »Čisto pravi so vsi bankovci. Toda počakaj, da povem do konca. Stari mi je izročil denarje, {{prelom strani}} a pristavil je: ,Ako Cene vzame kako žensko, tedaj mu izroči te denarje: a šele potem, ko Vrstica 4.309 ⟶ 4.306: »Tega ti pa jaz ne vem povedati, ljubi moj Cene, četudi zopet položiš samokres na moje {{prelom strani}} prsi. Povprašal sem ga pač, starega, a dejal je: Tega ti ni treba vedeti. In nisem si ga upal več Vrstica 4.445 ⟶ 4.442: Ko je Cene premišljal v zaporu svojo žalostno usodo, takrat mu je pač rojil po glavi berač Bogme. In res je govoril ž njim, kakor {{prelom strani}} je želel. Toda spoznal je, da ga je Bogme bridko prevaril. Povedal mu je, da na vsem tem ni Vrstica 4.580 ⟶ 4.577: »Bodemo poskusili, če se dobi.« Polone pa ni bilo v hiši. Z Agato je šla na vozare, da bi izpulila v zeljniku par hrenovih {{prelom strani}} korenin in natrgala nekaj kumar za malico. Agata vleče iz zemlje hrenove korenine, Vrstica 4.711 ⟶ 4.708: Jeseni so tudi Bogmetu noge odpovedale. Vedel je, da pred pustom ne bo več hodil po ženitovanjih. Zato se je prav izpodbudljivo pri {{prelom strani}} pravil na pot v večnost. Celo stare Črevesnice ni mogel več obiskati, kakor je namerjal. Žena

Jarem pregrehe: Razlika med redakcijama