Redakcija: 20:47, 23. januar 2011 uredi Hladnikm (pogovor \| prispevki) Administratorji 8.491 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:39, 22. oktober 2012 uredi razveljavi Tea Erjavec (pogovor \| prispevki) 330 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 111: stanovališče. Velika bela javorjeva miza je stala v kotu, okrog sten so slonele dolge klopi, pri zeleni peči je sameval širok posteljnak in v {{prelom strani}} zidu pod oknico je bila vzidana velika omara. Lesene stene zgornjega nadstropja so bile znotraj Vrstica 240: Najmlajši mojster je bil pravi sluga svoji zadrugi. Kar so si poželeli mogočni in občutljivi {{prelom strani}} mojstri, vse je moral oskrbeti najmlajši mojsterček. Klicali so ga, kadar se je kateremu Vrstica 310: Sedaj pa se je jela mahoma krhati njegova upapolna bodočnost. Oh, tako nagajivo se obrača človeška sreča kakor mlinsko kolo na vodi! Pred {{prelom strani}} pol letom je bil še tako češčen, sedaj pa se naglo zbirajo nad njegovo glavo pogubni oblaki. Vrstica 337: Tranče na Črevljarski most. Najbrže si je domislila, da utegne tudi ona zaradi detomora tu gori med hudodelci poiskati si novega stanovanja. {{prelom strani}} Zavita je bila v plašč, da se ji je videl komaj nos in oči, in pazljivo se je ozirala okrog sebe. Dvakrat je korakala po mostu gori in doli in Vrstica 468: mestnemu slugi, dokler ne najdem varnega zatišja. Špelica je namreč vprašala strica Košico, kaj hoče storiti, in ta ji je ukazal, da gre {{prelom strani}} v škofijo. Košica pa je naznanil mojemu očetu, in pomenila sta se, da hoče Košica oko zatisniti. Vrstica 541: na teden, prosto stanovanje in drva za kurjavo iz mestnega loga. {{prelom strani}} »Vicedomski vratar,« kakor se je sam nazival, stopi kmalu zopet iz svoje sobe na majhni železni hodnik, kjer je svetila brleča svetilka in kjer je pričakoval ponočnih čuvajev, ki so se kaj radi oglašali v temnih židovskih ulicah. Posebno Gregor Grabnar, ki Lukeža ni mogel pozabiti, odkar ga je tako pustil na cedilu pred jezuitovskim kolegijem, ponagajal je rad in nobenkrat ni pozabil glasno zakričati pred vrati ure, ob kateri je prikobacal pred vicedomski stolp. Ako se ni Košica oglasil, naznanil ga je takoj mestnemu sodniku. Vrstica 664: Suzana je bila poleg brata Antona jedina hči pekarja Boštjana Lichtenberga, imovitega ljubljanskega meščana. Sam je trdil, da je potomec plemenitih Lichtenbergov, katerih grad {{prelom strani}} je imel tudi zgodovinar Valvasor v svoji lasti. Žena njegova je bila rojena Talijanka. Ker je bila Suzana jedinka, uživala je neomejeno ljubezen svojih starišev. Zato je po napačni vzgoji nabrala dosti napak, katerih poglavitne so bile zapravljivost, svojeglavnost in nagla jeza. Sicer pa je bila lepega telesa, visoke in močne rasti, odločne volje, vedoželjna in za tisti čas dosti izobražena. Zato tudi ni čuda, da ji je nova vera luteranska hitro napolnila glavo in srce, in izkazovala se je posebno gorečo privrženko protestantovskih predikantov. Po tedanjih zadružnih pravilih je vzela v zakon pekarja Tramterja, Vrstica 688: vdovi. V neukrotljivi jezi je utopila svojega sina jedinca v valovih motne Ljubljanice. {{prelom strani}} == III. == Vrstica 723: Najmlajši mojster Matija Žlebnik pa ni bil tako srečen. Doma mu je nagajal brat, ker ga {{prelom strani}} ni hotel še potrditi za pomočnika, pri črevljarski zadrugi pa so kovali proti njemu skrivno zaroto. Vzlasti »oče« Adam Weiss se je mnogo Vrstica 848: »Nisem mislil, pošteni zadružani, da bi mi oče Weiss dovolili odgovarjati svojim modrim {{prelom strani}} besedam. Ker pa je meni, nepoštenemu mojstru, dovoljena obramba po milosti častitljivega najstarejšega mojstra, odgovarjam, da sem nedolžen Vrstica 976: Na Starem trgu pod gradom je imel meščan Cividator svojo gostilno. Šlo se je črez dolgo dvorišče, in zadaj, že pod gričem, je bila klet {{prelom strani}} gostilničarjeva, katera je bila ob jednem pivska soba. Bila je dolga in ozka izba; na jednem Vrstica 1.052: »E, možiti se ji še ne mudi. To že pride tako samo po sebi. Sedaj mora še meni pomagati. {{prelom strani}} Vem sicer, da tvoj Groga škili za njo, a poprej se morava še midva pobotati.« Vrstica 1.091: Lah je med tem zlezel pod klop ob steni in klical neprenehoma: »Madre, madre!« {{prelom strani}} »Kaj boš ti branil, siromak!« oglasi se zopet Grabnar nekoliko mirneje, a tem samozavestneje. Vrstica 1.229: »Sem. Dobro je spravljena in pridno moli; tudi hodi k očetom jezuitom poslušat katoliški nauk. Zjutraj zgodaj in pozno zvečer hodi v {{prelom strani}} cerkev Kristusovega vnebohoda, kamor ima le par korakov. Videl sem jo že dostikrat, ko je Vrstica 1.318: stolpu ter se hudoval nad Špelico, ki ga pa ni poslušala. Pobrala je svoje stvari ter bežala naravnost na Stari trg v Cividatorjevo gostilno. {{prelom strani}} == V. == Vrstica 1.449: je odprl v pritličju železna vrata ter zaklenil za seboj. {{prelom strani}} Vdova je bila v ječi. Smradljiv duh ji je udaril na nos in debele solze so ji polile lica. Vrstica 1.588: Sebičnost je vladala že od nekdaj pri človeškem rodu in zavist je vsejal že v raju oče vse hudobije. Prijatelji mestnega sodnika so odobravali {{prelom strani}} njegovo početje, nasprotniki pa so grajali njegovo nepremišljenost, ošabnost in kdo vé kaj še vse. Vrstica 1.725: sodnik Amšelj je nekako plašno gledal izza široke mize. Zdelo se mu je, da danes utegne tudi njega doleteti kaj neprijetnega. Zakaj Lichtenberg {{prelom strani}} je izmoledoval po Kumbergu, da so ga mestni svetovalci hoteli poslušati. Vrstica 1.849: da se srečno izkobacaš iz te črne luknje! Potlej šele misli na možitev!« {{prelom strani}} »Ne zamerite, gospod Kumberg, nisem vas mislila žaliti. Šalite se radi in tudi jaz sem se Vrstica 1.870: obrnil najprej korake k Cividatorki, da si potolaži nevoljo zaradi zapora. {{prelom strani}} == VII. == Vrstica 1.940: rebra, kakor malokomu, sestavili dolgo zatožbo, izobčili ga iz zadruge in meščansko pravico ...« {{prelom strani}} »Oho, oho!« seže Weissu v besedo mestni župan, »to je pa že malo preveč. Ne pozabite, Vrstica 2.073: »No, ali si si že zopet obesil novo skrb na glavo? Norec je res norec, in če bi te kdo poprosil, da bi ga useknil, ne boš mu odrekel. {{prelom strani}} Čas bi že bil, da bi te pamet srečala. Pokoro delaj, pokoro za svoje grehe. Saj si že dosti zajcev ustrelil, še več pa pojedel. Ali vidiš, da gre vse rakovo pot, in še ta pomočnik naj nama uide, potem ne zaslužiš niti za neslan močnik. O Bog je res dober, da nama ni dal nič otrok. Kaj bi bilo ž njimi? Sveti postni čas je, in še sedaj ne daš mirú in družino razkopavaš. Le čakaj! Kar pustila te bom! Ali meniš, da sem res ravno jaz obsojena v pekel že na tem svetu? Kako mirno in zadovoljno je življenje drugodi, kakšno je pa pri nas! Če se ne boš spametoval, šla bom jaz na rotovž in povedala, da te denejo na potapljavko v Ljubljanico ali pa v tisto železno kletko za norce tam pred mestno Vrstica 2.193: Tam iz jezuvitovske cerkve pa so speli ljudje v gručah od molitve sv. križevega pota {{prelom strani}} ter postajali pred mestno hišo. Vedeli so, da je danes na vrsti »nedolžna Suzana«, in radovedno Vrstica 2.328: izpovedi vam mestni pisar takoj prebere; zaslišala se je obtoženka sama, katera taji svoje dejanje. Obžaluje pa, ako je bila njena nagla {{prelom strani}} jeza kaj vzrok nesrečni smrti, ter prosi zato slavni mestni zbor milostive sodbe.« Vrstica 2.452: je bilo treba précej udariti po dekli, dokler se ni nič zalega zgodilo? Ali je bilo treba divjati na bregu? Zakaj ni rajši poprej svojega sina {{prelom strani}} potegnila iz vode in odvêla domov? Ali ni svoje matere obsodil najbolje že njen sin, ki je klical Vrstica 2.572: Modri gospodje svetovalci! Naše geslo in kot vodilo vsakega poštenega kristijana je, da moramo tako dolgo misliti o bližnjem dobro, {{prelom strani}} dokler nismo prepričani o slabem. Pri današnji obtoženki pa nismo prišli do vzroka, da bi je Vrstica 2.661: Pometati pa ni bilo lahko, ker so mestni očetje dali le jedenkrat na leto mesto pomesti. {{prelom strani}} == IX. == Vrstica 2.775: Tam pri Cividatorki je bilo pivcev polno omizje tisto soboto večer. Pri mizi so sedeli {{prelom strani}} nam stari znanci; a bilo je tudi več drugih, ki so bili prišli poslušat modrovanje pekarja Lichtenberga, norčevanje mojstra Kumberga in umnost Vrstica 2.910: ter zjutraj na vse zgodaj naznanil dogodek mestnemu sodniku. {{prelom strani}} Tam na Črevljarskem mostu pa je stal za kramarsko lopo Grabnarjev sin ter stiskajoč Vrstica 3.049: zaničevanega vratarja ter pozorno poslušal, kaj se je zgodilo ž njegovo Špelico. Bil je nekaj časa sèm oseben sovražnik mestnega sodnika {{prelom strani}} Ahacija Amšlja, in zato je še posebno rad poslušal, ako je kdo grajal postopanje sodnikovo. Vrstica 3.164: se Špelica ne izpusti iz zapora na vicedomov dopis. {{prelom strani}} == XI. == Vrstica 3.219: vezeni preprogi. Nekaj lepo izrezanih stolov jo je ščitilo in več knjig je ležalo na stoléh in na mizi. Lepo vezano Dalmatinovo sv. pismo {{prelom strani}} je bilo odprto, poleg je ležala Krelova postila in Trubarjeve duhovne pesmi. Tudi nekaj pisanih Vrstica 3.365: »To je pisava katoliškega ženina, častita nevesta! Kje je neki ujel Žlebnik to narodno {{prelom strani}} pesem? Lepa je, samo malo drugačen je vaš »Tolmajnar«, nedolžna Suzana!« Vrstica 3.504: je prav, kaj ne da, Suzana? Kdo bi rušil, kar je Bog zjedinil?« {{prelom strani}} »Oh, ko bi se že kmalu vse to zgodilo! Toda Čudim se, da si danes tako dobrovoljen Vrstica 3.573: na prihod pomočnikov, črevljarski mojster pa je odhitel domov, da prestriže svojega brata. {{prelom strani}} == XII. == Vrstica 3.690: da pekarska zadruga ne privoli Tramterici v Žlebnikovo ženitev, in še marsikaj drugega, nekaj resničnega, največ pa povečanega in tudi neresničnega. Župan ga je poslušal, toda ukrenil {{prelom strani}} je po svoje. Bil je precèj slobodoljuben in iz svoje izkušnje je vedel, da tako daleč ne sme Vrstica 3.822: so bila nekoliko razširjena, da pač ni mogel izprijeni zrak iz ječe in ne sveži zrak v ječo. {{prelom strani}} Zaduhlo je bilo, da so jetniki komaj sopli. Tesen je bil prostor, da so jetniki noge na Vrstica 3.957: »In kaj misliš sedaj ukreniti?« {{prelom strani}} »Poročim se in basta!« odgovori hladnokrvno mladi mojster. Vrstica 4.100: mojstrov, obsodba mestne gosposke, vse to ga je navdalo z nevoljo, in vsa ta nevolja se je zadevala jako ob očeta Weissa. Z nekim {{prelom strani}} ironičnim nasmehom je zrl skozi križasto okno na mesto in pristudil bi se mu bil svet in njegove Vrstica 4.142: in če ozdravi najmlajšega mojstra, upati smemo, da ozdravi tudi Gregorja Grabnarja. {{prelom strani}} == XIV. == Vrstica 4.271: Žlebniku pa so rojile nove misli po glavi. Lotila se ga je tista nesrečna bolezen, ki ji {{prelom strani}} pravimo ljubosumnost. Kaj, ko bi vendar-le Mihajlo premotil mlado vdovo? Morda jo Lichtenbergova družina sili k temu? Mogoče je, Vrstica 4.399: izkusil in ne ve, kaj se pravi živeti Kadar ni mogel priti do pijače po pošteni poti, je sleparil.« {{prelom strani}} »Ljubi moj Matijec, ali bo naju tudi šele pamet srečala, ali pa naju je že?« povpraša Vrstica 4.537: kuharica mu je gladila rožasto srajco, brat Gregor pa mu je izgotavljal nove sandale. {{prelom strani}} Največ skrbij pa mu je delala seja črevljarske zadruge. Po slovesni službi božji so se shajali Vrstica 4.664: »To vam je zamotana historija, celsissime capitane!« {{prelom strani}} »Attentus esto, nobilis vicedomne! Prevzvišeni se bliža z Najsvetejšim,« opomni glavar Vrstica 4.793: zadružnih pravil ter volimo novega »očeta«. Naš prvi oče je bil doslej Adam Weiss; vprašanje torej nam je rešiti, ali naj on tudi še {{prelom strani}} dalje opravlja častitljivo službo očeta naše zadruge? Vrstica 4.917: v gostilno, našteval mojstre in vdove, pomočnike in učence, ki se niso udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa ali pa niso imeli sveč {{prelom strani}} v roki. Predlagal jim je navadno kazen. Nadalje je imenoval imena mojstrov, ki se zborovanja Vrstica 4.985: po velikem in dolgem trudu, izgine pa kakor vodeni mehurčki. {{prelom strani}} == XVI. == Vrstica 5.070: svoje hčere. Sodnik Amšelj pa se hoče maščevati nad vicedomom.« {{prelom strani}} »O, sedaj mi je znano vse! Izkušal bodem tudi to pot izkazati se hvaležnega Njega prevzvišenosti, ne da bi bilo na kvar mestu samemu,« Vrstica 5.209: tako, da mu je Špelica morala posteljo postljati. Vicedom Kobencelj ni zgrešil vratarjeve odsotnosti in še tisti popoldan je naznanil magistratu, {{prelom strani}} da vicedomski vratar ne izpolnjuje svoje dolžnosti. Sodnik Amšelj ga je poklical Vrstica 5.325: strani in vplivni župan Janez Sonce je bil njegov stari prijatelj. {{prelom strani}} Nasprotno pa sta imela Žlebnik in Kumberg obilno tehtnega gradiva proti Weissu in njegovim Vrstica 5.400: Vsi so bili zgovorni, padre Cividatore je pa samo prikimaval. {{prelom strani}} »Le poslušajte me, da vam povem,« govoril je Lichtenberg z močnim glasom. »Sodnik Vrstica 5.497: ::::Ki lepo nevesto Suzano imaš! </poem> {{prelom strani}} Vsi so se držali na smeh, Žlebnik pa je zardel do ušes. Vrstica 5.627: Dasi je praznik sv. Jakopa mojstru Žlebniku zeló zagrenil upapolne trenutke, vendar se je {{prelom strani}} razveselil, da je naposled vendar-le odložil nadležno službo najmlajšega mojstra. Vrstica 5.764: je pravil, da se moži tista Špelica ali kali je že, ki je tam pomladi trg pometala.« {{prelom strani}} »E, da ga je vendar-le dobila! Kóga neki?« Vrstica 5.904: veselili. Mestni sodnik Kleben je poslal tovor najfinejšega terana, vicedom Kobencelj pa je poslal rdeče zapečateno pismo, s katerim je {{prelom strani}} potrdil imenovanje Matije Žlebnika za mestnega registratorja zaradi njegovih izrednih zaslug za veličasten sprejem Njegove Svitlosti.

Najmlajši mojster: Razlika med redakcijama