Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/448

Videva sta, kak zaje r.. mečje.
Kocevar pravi, oh, dans kni sreče,
Tvo bo za najov velik špot,
Vedeli bojo kmav' posod.

Potem sta pozn' duem' hodiva,
Hrieda sta tak govoriva:
Še bueli je doma repo jast,
Ko po lesu zajce krast.
 
Ko bi posod taki jagri bii,
Ko so v Šitarej vesi znajdeji,
Zeci bi mogli živeti
Do velike starosti.
(Klobasnica.)

»Od vovka na Rehpergu.«

Ena čuda velka je V kratkam godiva se Tadle pod Rohpergum, Pri tistei cesti tam: Žnidarja oba Sta vovka vbijava.

Eden pravi: Le po njam, Da kna bo vbiežov nam! Vovk cvili, se sliši, K mlini on jim vbiži, </poem>