Doktor Strnad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 715:
jej je bilo tako tesnobno in duša jej je obupavala,
kakor da bi bila izgubila baš vse, vse ...
== III ==
Bilo je že po polnoči.
Sama sva sedela v celovški kavarni. V štirinajstih
dneh svojega bivanja v koroški metropoli
Vrstica 727 ⟶ 729:
in praznikih na Vrbsko jezero, v židovskonemško
kolonijo Poreče, na Otok ali pa k knežjemu
stolcu sredi
najini izleti.
Navadno pa sva sedela pri časnikih v kavarni,
razgovarjala se, pila kavo in pušila časih pozno v
bolnici je bila zelo lahka.
Tako tudi nocoj.
tudi slovenski dnevnik je bil mej njimi —
kramljala sva zopet o važnem in nevažnem, o Ircih,
zdravniškega delovanja, o svojem bratu
v dvoboju nekega zagrizenega Madjara, zatem o
svoji zaročenki, o svoji poroki ter o svoji preveliki
sreči, katero vživa v ljubavi do te nežne, blage,
udane golobice.
Z demostensko zgovornostjo mi je slikal njen
lepi značaj, odkritosrčno narav, opisoval vse njene
čednosti .
se mi je ublažila,
miren, sočuten, dočim sem
hladen in sebičen.
„ ln si li preverjen o neomahljivosti svoje▼
zvestobe ? U — u s o d i I sem se g a vprašati.▼
„Popolnoma. Nobene ženske ne v i d i m , za nobeno▼
se ni malo ne z a n i m a m ; zdi se mi, da sem▼
odmrl za ves ostali svet, zakaj vse moje misli,
moji čuti in strasti strinjajo se le v njej, moji
dobri
Dunaju .
„Veruj mi, da nisem bil tedaj v istini nikoli srečen! A sedaj je moja jedina želja še, da si▼
A sedaj je moja jedina želja še, da si
ustanovim čim lepše in ugodnejše domače ognjišče,
kjer bom osrečeval in osrečevan v tihem rodbinskem
krogu.
V tem trenotku je prihrumela v kavarno
družba že precej razvnetih častnikov raznih regimentov
in šarž. Prihiteli so k nama; nekateri so
Samo jeden, vitek gospodič postal je za trenotje
kakor neodločen mej vrati, a samo za hip,
takoj na to
se še ne poznamo. Privatist Sch .
Predstavila sva
lepi obraz mojega prijatelja, kako je švignil njegov
pogled parkrat gori in doli po njegovi elegantni postavi,
ki je bila v tesni uniformi z dvovrstnimi
gumbi še
partijo!«
Strnad je prikimal in šla sta po svoje keje,
on in
sicer pa Marta Sch
Strmela sva oba, a molčala, ker se je i ostala družba vedla, kakor bi jej bil ta njen nastop že
znan in navaden.
Družba častniška je zasedla dve igralni mizi
deloma k taroku, deloma k šahu; kot nasprotnik
Marta, katero sva že parkrat videla na konji
že precej časa znana po obrazu in po govorici.
Slišala sva zlasti v
Sešla sva se pa ž njo osebno nocoj v prvič.
Oblečena je bila prav drzno,
ruska moška obleka s tesnim, dolgim jopičem,
s širokimi dokolenskimi pantaloni in visokimi
črevlji; na
zavosljano kravato temne barve, na
čepico, koketno pomaknjeno na desno uho, katere
ni odložila tudi pri
je bila rujava.
Gracijozno se je kretala mej vso
korakov je tekala sedaj na to, sedaj na ono stran,
Vihteča svoj kej, je z neko
kateri pa je znala nadeti značaj
živahno črno oko pa je časih zažarelo, kakor se o
poletnih večerih
Strnad je ostal, vsaj navidezno, popolnoma
Vrstica 939 ⟶ 965:
„Lahko noč I"
Ločila sva se vsak na svoj dom.
== IV ==
|