|
Tihota nastane po teh besedah. Plameneči ogenj na ognjišči jame polagoma umirati. Od vhoda sem se čujejo posamezni polumevni sanjski glasovi spečih ujetnikov in koraki nočne straže zvunaj pred durmi.
Tudi stari častnik podprepodprè glavo v dlan in jame dremati, ne menečmenéč se dalje za mladega tovariša.
Enkrat vzbujena radovednost in domišljija se pa ne dé,dá yv naglici zatreti. O tem se prepriča tudi zdravnik. Iz popotne torbe vzame torej zapečačeno butelj°buteljo, natoči vnovič kupo in jo častniku poi:Mpodá rekbčrekóč: „Prijatelj»Prijatelj, na trdej klopi je slabo ležišče. Osladiva si nocojšnjo noč v pijači, jutrojutre ob tej uri sva v glavnem mestu ,in ondi sem vam za pošteno postrežbo porok."«
„Ne»Ne potrebujem, ne potrebujem. DejaloDejal sem že, da preklinjam nesrečni dan svoje rešitve iz bojne nevarnosti. Preveč Čutimčutim moči v sebi, preveč, da bi se po naravnej ,poti razdrobilo moje bitje."«
Tako se všledvsled pijače razvname zopet govorica, in v vinu je odkritosrčnost, tožba in tolažba. ▼
Starca se jame kmalu - vinska kaplja prijemati in s pijačo se začne tudi tajati njegova skrivnostna mračnost. ▼351
„Ker»Ker ste mi že tako prijazen tovariš ter me imenujete prijatelja, smem se tudi nekoliko okoristiti z vašim prijateljstvem. Jaz ne -bodem dolgo, to čutim dobro in slutim, da se mi rana ne zaceli. Vendar še imam nekaj važnega opravila v tujini na severji, in to mi morda še lahko nekdaj vi opravite.«▼▲Tako se všled pijače razvname zopet govorica, in v vinu je odkritosrčnost, tožba in tolažba.
„Na»Na severji, prijatelj — jaz sem torej -uganil, vi niste OtomaneeOtomanec vi ste — "«▼▲Starca se jame kmalu- vinska kaplja prijemati in s pijačo se začne tudi tajati njegova skrivnostna mračnost.
„Beduin»Beduin, brez doma, brez miramirú, "« seže starec v besedo in kakor v pomoč, zgrabi zopet za kupo. ▼▲„Ker ste mi že tako prijazen tovariš ter me imenujete prijatelja, smem se tudi nekoliko okoristiti z vašim prijateljstvem. Jaz ne -bodem dolgo, to čutim dobro in slutim, da se mi rana ne zaceli. Vendar še
„Nič ne de, nič ne de," nadaljuje potem. Pustiva vse drugo na stran, le Malenkostimalenkosti, moje zadnje prošnje mi ne odrecite! Povem varn, ondi nekje daleč za gorami mi še živi nekov znanec, prijatelj, — ne, tako ga ne smem več imenovati, — s kterim še imam 'lokov račun poravnati — in ker mi tega ni več mogoče, prepustim to vam. ▼nam nekaj važnega opravila v tujini na severji, in to mi morda še lahko nekdaj vi opravite."
▲„Na severji, prijatelj — jaz sem torej -uganil, vi niste Otomanee vi ste —"
▲„Beduin, brez doma, brez mira," seže starec v besedo in kakor v pomoč, zgrabi zopet za kupo.
▲„Nič ne de, nič ne de," nadaljuje potem. Pustiva vse drugo na stran, le Malenkosti, moje zadnje prošnje mi ne odrecite! Povem varn, ondi nekje daleč za gorami mi še živi nekov znanec, prijatelj, — ne, tako ga ne smem več imenovati, — s kterim še imam 'lokov račun poravnati — in ker mi tega ni več mogoče, prepustim to vam.
Pri teh besedah poseže na prsi in . razkrije neke skrbno shranjene pirje.
| 