Wikivir

Alojzij Remec: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
JernejaS (pogovor | prispevki)
32 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{avtor| ime=Alojzij Remec| zadnja_začetnica=R| datumi=1886–1952| opis=Slovenski pisatelj in dramatik.| slika=| wikipedija=Alojzij Remec | wikinavedek= | zbirka= | napis_slike=}}
'''Alojzij Remec''', slovenski ekspresionist, dramatik, pesnik, pripovednik in politik, oče pisatelja Mihe Remca, * 10. april 1886, Trst, † 21. november 1952, Ptuj.
 
== Življenje ==
 
Rodil se je v Trstu, kjer je bil njegov oče pismonoša, mama pa je bila iz kmečke družine. V otroštvu je prebolel črne koze in kot dveletnega so ga starši poslali k materinemu očetu v vas Osek pod Trnovskim gozdom v Vipavski dolini. Stari oče je bil izobražen samouk, ki je rad z znanjem pomagal sosedom. Remec sam pravi, da ga je ''vnemal za vse dobro in lepo''.
 
Z osmimi leti se je vrnil v Trst, kjer je obiskoval ljudsko šolo in nemško gimnazijo. Slovenščino sta ga učila Karel Glaser in Ivan Merhar leta 1906 je maturiral in vstopil v bogoslovje v Gorici. Po treh letih se je odločil za študij prava v Gradcu in ga 1916 dokončal. Med 1. svetovno vojno je bil vojak, po koncu vojne pa odvetniški pripravnik (koncipient) v Ljubljani.
 
Odvetniški poklic je pričel opravljati leta 1927 na Ptuju, kamor se je preselil z družino. Tam se je pričel ukvarjati s politiko in bil ptujski župan v letih 1935–1941, Nemci so ga 15. aprila 1941 aretirali ter odpeljali v ptujske zapore, kjer so ga mučili in ga po treh tednih odpeljali v taborišče Borl, od tam pa v Rajhenburg, od koder je bil z družino, z zadnjim transportom izseljencev pregnan v Srbijo v Vrnjačko banjo. Remec je pretresljivo popisal to pot.
 
''Z višine se vije v dolino procesija izgnancev. Zdi se mi, da je to vizija, vredna, da bi jo opisal Ivan Cankar ...Stari in mladi, ženske in moški, delavec, kmet, industrijec, učitelj, zdravnik, duhovnik - vse to je šlo s svojo prtljago na Ciril–Metodov dan leta 1941 skozi Rajhenburg na postajo. Drobne nožice otrok so se opotekale po gramozu, večji so oprtali mlajše bratce kar štuporamo, matere so nosile svoje nebogljenčke na rokah ...Rajhenburžani so mahali od daleč v slovo tej bedni procesiji, segnani od vseh vetrov s slovenske zemlje''.
 
Po štirih letih izgnanstva, se je z družino vrnil na osvobojeni Ptuj in tam opravljal odvetniški poklic in pisal. Vojne tegobe so mu razrahljale zdravje, temu se je pridružila še vodenica, tako da je oktobra 1952 zbolel in 21. novembra umrl, še poln pisateljskih načrtov. Bil je nesebičen odvetnik in je umrl skoraj v revščini. Mesto Ptuj ga je v priznanje zaslug pokopalo na lastne stroške, pogreba so se udeležili vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja ter velika množica ljudi.
 
== Delo ==
 
Objavljati je pričel v gimnazijskih letih, ko je nanj zelo vplival prof. Merhar, drugače pa je bil brez tesnejših stikov z drugimi pisatelji in pesniki. Zelo veliko je bral, največ Cankarja, Župančiča pa tudi Meška in Finžgarja, od tujih pisateljev mu je bil najbližje Maksim Gorki. Pod psevdonimi je objavljal v tržaški ''Edinosti'', ''Domu in svetu'', ''Domačem prijatelju'', ''Ljubljanskem zvonu'' in ''Slovanu''. Njegovi psevdonimi so bili Slavko Vilinski, Zvoran Zvoranov, Štefan Poljanec, A. R. Štefanovič.
 
Zgodovinska povest ''Veliki punt'' (izšla je dvakrat, 1909 in 1910) opisuje Tolminski kmečki upor iz 1713, povest ''Doma in v svetu'' (1910) pri Mohorjevi družbi, je pisatelj postavil v sodobni čas, gre pa za značilno večerniško povest.
 
Med študijem v Gradcu je prišel v literarni krog Jožeta Lovrenčiča. V graški dobi je napisal nekaj novel, med njimi je značilna zgodovinska ''Anno Domini ...'' Snov je zajel iz 1682, ko je po Vipavskem divjala kuga. Isto zgodbo je obdelal še v romantični igri ''Zakleti grad'' (prvič je bila igrana 1925 v Mariboru, v knjižni obliki pa je izšla 1926. Strahotam črne smrti je Remec dodal še druge grozote: čarovništvo, oderuštvo, krivice graščakov, zakonolomstvo. Veseloigri ''General Burja'' in ''Učiteljica Pavla'', so sicer igrali, vendar sta ostali v rokopisu.
 
== Remčeva dramatika ==
 
Spada v prvo generacijo ekspresionistov. Težke bivanjske in ekonomske razmere po vojni so pripeljale do splošne revščine v kateri se je razpaslo blagovno verižništvo. Posamezniki so čez noč obogateli, le-to prikazuje štiridejanska komedija ''Kirke''. V njej komično analizira družbo in zgodovinsko uskladi nravne razmere časa. Čustvena prizadetost zaradi družbenih razmer, se kaže v ''Užitkarjih'', kmečki žaloigri v treh dejanjih. Doslej tradicionalistični dramatik se obrne v izrazit konstruktivizem in ekspresionizem v tragediji ''Magda''. Odpor proti gospodi in spomin na grajska hudodelstva izraža v poljudni klasiki ''Zakleti grad'', romantični zgodovinski igri v petih dejanjih. Zadnji dve drami ''Volkodlaki'' in ''Talci v Kraljevu'' prikazujeta nemška grozodejstva v Sloveniji in Srbiji. Pisatelj je v njih upodobil doživetja izgnanca v Srbiji.
 
Remčeva dramska dela povezuje mladostni idealizem in se ukvarja z nravnimi vprašanji, ki jih prinaša čas. Rad uhaja v pocankarjanski in poromantični lirizem. Skoraj stalna oseba je mlad idealist, največkrat pesnik, ki se upira materializmu svojega časa in gleda v lepši svet. Njegove pesmi vpleta v besedilo. Užitkarji, Zakleti grad in Volkodlaki so ljudske igre, čeprav tudi ta dela niso brez ekspresionistične note.
 
== Bibliografija ==
 
===Dramatika===
Vrstica 40 ⟶ 12:
*''Veliki punt: Kmečka zgodba iz 18. stoletja'' (1909) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KNUUV5Z/?query=%27keywords%3dalojzij+remec%27&pageSize=25&page=2]
*''Anno Domini ...'' (1912) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOWAG0UK/?query=%27keywords%3danno+domini+remec%27&pageSize=25] {{COBISS|ID=31722241}}
 
== Viri ==
 
* Alojzij Remec. ''Veliki punt: kmečka zgodba iz 18. stoletja''. [Uvod o pisatelju napisal in povest jezikovno priredil Janko Moder]. Celje: Družba sv. Mohorja, 1953. (Slovenske večernice 104) {{COBISS|ID=207666}}
 
*France Koblar, ''Slovenska dramatika''. Ljubljana: Slovenska matica, 1972. 122–132. {{COBISS|ID=7380481}}
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dalojzij+remec%27&pageSize=25 Dela Alojzija Remca] v [[Digitalna knjižnica Slovenije|Digitalni knjižnici slovenije]]
 
[[Kategorija:Alojzij Remec]]
[[Kategorija:Avtorji na R]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Alojzij_Remec«