Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí

Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí
Jožef Orel
Objavljeno pod okrajšavo J. O.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 16 (19.4.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Milostljivi Cesar so vsim narodam avstrijanskiga cesarstva, kakor ste že slišali, konstitucíjo, to je, deležnost vsih svojih podložnih brez razločka naroda in stanú pri osnovanji deželskih postav, pri prevdarjenji in dovoljenji potrebnih deželskih potroškov in več drugih važnih rečí dovolili. Dozdanje vladanje, velikrat v rokah terdoserčnih, lakomnih, prevzetnih, za osrečenje bližnjiga merzlih velikanov, žlahtnikov in priliznjencov je nehalo, in namesto njih bodo nastopili možjé iz ljudstva, vneti za njega in dežele srečo, kteri imajo serce in glavo v pravim kraji. Pri takim vladanji se ne bode bati, de bi brezserčne spake v svoji prevzetíi deležniki vladarstva postali, in nedolžne hudobno zatirali, kakor se je meni godilo. Čas ‒ zadnji čas je bil, de so verli Dunajčanje nagnjusni cvet hudobnežev prekucnili. Preljubi moji! iz med nas bodo prihodnjič možjé vstajali, še več, mi sami jih bodemo zmed nas volili, kterim bo zročeno razsoditi, kakošno vladanje nas bo k nar veči sreči peljalo, mir in edinost med sabo in našimi sosedi prihranilo, in naše domorodstvo, kar tiče razjasnjenje ljudstva in zboljšanje zemljiš, v versto nar lepših deželá vpeljalo. Dvojni zbor prebrisanih in razjasnjenih glav, večidel od vas in po vašim pametnim previdu izvoljenih bo že to léto vkup poklican, ki bo vaše in celiga cesarstva potrebe prevdaroval, in sklenil, kar bo k vašimu in cele dežele pridu. Kmalo bo tudi ‒ kakor se kaže ‒ razsojeno, po čim in na kakošno vižo se bo zamogel kmet svoji gosposki za večne čase desetine, tlake in vse svoje podložnosti proti nji odkupiti, de bo za gosposko in za njega pràv. S tem odkupljenjem bodo nehale vse zaveze med grajšaki in kmeti; grajšak in kmet bota imela po tem enake pravice vsih druzih stanov našiga mogočniga cesarstva, enake postave, enake sodbe, enako vravnanje razsodbe pravd. Žlahtni stan ne bo prihodnjič imel nobenih posebnih pravic; samo jasne s pridobljenimi učenostmi obilno založene glave bodo iskane, vrata do častí in vredniga zaslužka odperte našle, z veliko oblastjo in častjó obdane službo dosegle. Taki možjé, dragi bratje, bodo z vami kot s svojimi brati govorili in se posvetovali, zlasti kér bo mogel vsakteri slovenšino umeti, kdor bo med nami službo iskal. Po tem takim se nam ne bode treba sramovati sam materni jezik razumeti, marveč si bo vsakteri verli Slovenec s tem ponositi zamogel, de bo vse svoje misli v čistim, s ptujmi besedami nezblojenim maternim jeziku, bodi z besedo ali s pisanjem na znanje dati znal. Ali ne bo to pràv in bolje kot do zdaj? Vaši otroci se bodo po šolah branja in pisanja miliga materniga jezika narpred učili, in v tem svoj um jasnili. Cesarske postave in druge povelja nam bojo v maternim jeziku oznanjene, pri sodbah (Gerichte) bodo vaše tožbe v vašim jeziku ravnane. Iz vsiga tega lahko in očitno spoznamo, de prihodnjič mi ne bomo več služabniki ‒ ampak prosti bratje naših nemških sosedov, de tedej oni ne mislijo več z nami ravnati, kot mačeha s svojimi pasterki, ampak kot mati s svojimi pravimi otroci. Ljubezen, ne pa oblast bode zanaprej zveza Slovencov z Nemci. Te perve besede eniga svojih poslancov prejmite v znamnje neizgovorljive sreče, ktere bomo vsi skupej v kratkim deležni. Verjemite mi, de nas vse prav vesele rečí čakajo!

Na Dunaji 14. maliga travna 1848

J. O.