Pozna jesen
Pozna jesen Jožef Mihelič |
Jožef Mihelčič [sic], Dobrava pri Kropi.
|
Molčé si zdaj gozd in livada
spomine budita nazaj;
na lepe in židane čase,
ko cvetja še poln bil je maj.
Po holmih, nekdaj tako jasnih,
zdaj vlači se leno meglà
in plaho se sonce ozira
v to pusto poljano z nebá.
Še bistri potoček v dolini
veselo tako ne šumljá;
prej valčki kristalno srebrni —
skaljeni so zdaj od dežjá.
Utihnil je zvonki spev ptičkov;
le krivec zavija vse čez
in listje rumeno osipa
se z golih, samotnih dreves.