Pozna pisma II.
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albrehtova, Pozna pisma II., Naša žena, 1950, let. 9, št. 7, str. 112.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Pozna pisma II.

Prebiral si mi stihe Baudelaira,
Puškina, Byrona in Lermontova.
V pošastni dobi klanja mi himera
pričarala lepote spet je znova,

ki jih odblesk nesmrtnosti obdaja.
Pred grozo sem zbežala v čas davnin,
ko družno z nama je pri čaši čaja
opajal mlada srca Onjegin[1]

In znala sem, da človek bom do kraja,
naj vzamejo svobodo mi in kruh,
do golega naj bo oskûben raja,

ponižan v sužnja, zanje slep in gluh
se bo povzpel v nadzemne sfere raja,
saj sta ostala Misel mu in Duh.

Opombe urednice uredi

  1. Lik iz Puškinovega dela Jevgenij Onjegin.