Če bi se vse podrlo v prah,
zrušilo tisočletno znanje v nič,
bi ostala le okostja,
le kamenčki kamna.
Prah se bo spet
v prah spremenil,
narava iskala bo svoj davek.
Kričalo se bo,
a ne bo se slišalo,
čutilo se bo, a nikogar ne bo,
sam boš, pa vendar ne sam.
Ničesar, nikogar ne bo,
ostale bodo
neizrečene besede in čustva,
tvoje telo pod rušo
in tvoj poslednji pogled.