Prava Slovenka.
P. prij.
Po „P. prij." poslov. I. B.
Prevajalec: I. B.
Izdano: Besednik let. 1, št. 3, 1869
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Slovenka ljubi domače življenje in vse, kar je ž njim združeno; to je njena radost, njeno blaženstvo. Ona marljivo dela, mar jej je reda in čistosti in skrbi za svojega moža, kterega presrčno ljubi, — to je za Slovenko največa čast. Ona je v vseh rečéh zgled svojim otrokom, ktere izreja Bogu in domovini na čast, in si tako venec neumrljivosti spleta. Nedolžnim otrokom skrbno odgojuje nrav, zbuja v njih ljubezen do dobrih del, do resnice in pravice, odvrača je pa od hudega in goljufije ter je napeljuje na red, marljivost in stanovitnost. Poštena Slovenka je dobra domorodkinja, ki ne zabi drage, lepe domovine in ljubim otročičem svojim z materinim mlekom že vliva sveto misel za domovino v prsi in srce; pripoveduje in peva jim lepe ginljive pesmi o Slovencih, o njih slavnih in zaslužnih možeh, o srečnih in nesrečnih dnevih one ljubljene matere, ktera nas je rodila, ktera nas hrani in vzdržuje in ktere solnce nas ogreva, t. j. o dragej in lepej domovini našej.

Slovenka ne pozna veče sreče kakor je tista, za ktero jo je Bog odločil. Ona pomaga, kjer more, tolaži tistega, ki tolažbe potrebuje in solze pretaka, kedar vidi, da mu pomagati ne more.

Takošna je, in treba je, da postane takošna vsaka Slovenka, — človeštvo in narod jo bode blagoslavljal zarad njenih dobrih del. Nepozabljena ostane pri rodbini in narodu slovenskem!