Kadar je jasna noč,
kadar mesec zašije,
slišim odmeve vaših src, bratje.
Kadar se polnoč zbudi,
ko se nebo odpre,
vidim odseve vaših sanj, bratje.
Ko se jutro vžge,
ko zavriska dan,
slišim vaše krike, bratje:
Pravica!
O, ko pa je beli dan, vas gledam tedaj
in vas vidim:
Sovraštvo se je razpaslo med vas,
brat bratu je pljunil gnev v obraz,
ves narod — kakor sami predalčki —
v vsakem predalčku: Pravica!
Kako pa to mislite, bratje, s Pravico —
če je med vami senca oslovska zarita?
Jaz pa vam pravim:
Pojdite brat k bratu objet se,
pojdite brat k bratu pogledati
roke in srce — in videli boste
žulje na dlani,
trpljenje v srcu.
In boste dejali:
O, saj si ti res moj brat!
Takrat bratje, bomo bratje od pola do pola,
takrat, bratje, bo Pravica k nam prišla.
(Iz zbirke Trbovlje)
