Praznik Kristusa Kralja

← Jezus Kristus, naš Kralj

Praznik Kristusa Kralja Lojze Grozde

Misli ob jaslicah →

Besedilo je v glasilu opremljeno s sliko križa, v katerem je napis: ŽIVEL KRUSTUS KRALJ. Pod križem levo je napis: Tebi, vseh rodov Gospod, posvečuje se naš rod. Pod križem desno je napis: Srce božje, Tvoji smo! Tvoji večno bodemo!

Viri:	Christophoros, 1941–1942, stran 41; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, strani 219–220, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V času, ko si sovražniki Kristusovega kraljestva na vse načine prizadevajo, da bi ga uničili, ko brezverci sramote in preganjajo iz src edinega in pravega Boga, ko se bije tako velik boj za kraljestvo Kristusovo, v tem času se moramo mi, mladci Kristusovi, še tesneje strniti okoli svojega Kralja v še močnejšo, pogumnejšo in udarnejšo armado. Kajti naša mati Cerkev potrebuje danes bolj kot kdaj prej pogumnih in požrtvovalnih borcev in božje in njene pravice.

Sveti oče, ki se zaveda, da je Kristus edini vrhovni gospodar sveta, je v okrožnici Quas primas spregovoril svetu, ki je – kot izgleda – pozabil, da moramo Kristusu služiti vsi: vladarji, vsa ljudstva, vse svari.

Samo Kristus s svojo ljubeznijo more vrniti trpečemu svetu mir in pravo srečo. Kristusu se mora v človeški družbi vrniti Njegovo kraljevsko mesto, Njegovo dostojanstvo in čast, – pa bo svet zopet zadobil svoje ravnovesje.

Sveti oče je določil, naj se praznik Kristusa Kralja obhaja po vsem svetu kar se da slovesno, v protest vsem onim sinovom teme, ki Kristusa ne marajo priznati za Kralja src in sveta.

Mi mladci pa se bomo na praznik Kristusa Kralja globoko priklonili našemu nebeškemu Kralju in Mu zagotovili svojo neomajno vdanost in zvestobo. Poklonitev naj ne bo samo zunanja, ampak predvsem notranja. Živa vera v Kristusa Kralja, sveto zaupanje Vanj in goreča ljubezen do Njega mora prežeti naša srca.

V prepričanju, da boljših časov ne more biti, dokler svet ne bo priznal Kristusa za svojega kralja, kličemo iz dna naših mladih, k svetlemu soncu hrepenečih duš:

»Vsemogočni večni Bog, ti si v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva, hotel vse obnoviti: daj milostno, da se vse družine narodov, ki so po grehu ranjene in razdvojene, podvržejo Njegovemu sladkemu kraljevanju.«