Prešernu (Gregor Krek)
Prešernu Gregor Krek |
|
Čul strunic vbranih sem glasove mile,
izdihljeje obupnega strunárja,
ki ptuja bila sreče mu je zarja,
ker smertne so pušice ga ranile.
Zastonj, tako se strune so glasile,
od dneva v mrak se pevec s petjem vkvarja,
z obupom Eumenidna moč ga vdarja,
da rane bi se serčne ne celile.
„Dopredla je življenje kratko Parka,
zagledal kmalu si deželo milo,
kjer tebe čakal z Lavro je Petrarka“.
„Ovija lovor Tvojo že gomilo,
nihče ne žali več te brez prevdarka,
odkar si srečno združen z Bogomilo“.