Prebujenje
← Daljnemu bratu | Prebujenje Anica Černej |
Ne morem ti dati roke → |
|
Dragi, že spet
čujem šepet,
vidim mlado brstenje.
Breze so se odele
in zadrhtele
v slutnji,
ki je življenje.
Glej, skozi nje
mlado, drhteče
gre pomlajenje.
Novi,
živi sokovi
silijo v brstje,
v zelenje.
Že je povsod
sonce in pot
v živo mladost,
v prerojenje.
Vsak bi pač rad
stopil v pomlad,
čutil vstajenje.
Vem, tudi ti
iščeš dlani,
v toplih dlaneh
hrepenenje.
Dragi, in jaz
čutim ta čas
vsega sveta
prebujenje.
Rožnat je dan,
vroča je dlan,
v srcu pa —
skoraj trpljenje.