„Gleiches Recht!" — o ti preblažena zvezda!
Kdo te poznal je prej, dete lepó?
Zleglo si se z „liberalnega" gnjezda,
Novo zdaj leto rodilo te bo!
Toraj vriskamo, leto presrečno!
Ki boš narode osrečilo vse:
Bodi zapisano v pratiko večno,
„Leto bogastva" — naj bo ti ime!
Morda bo judovski čudni mesija
Koj že to leto denarja sejal? —
Saj liberalni mu galimatija
Pot je pripravil in roko že dal.
Morebit letos kot praprot in gobe
Rastle da bodo klobase iz tal;
Morda bo rotšild sam jedel otrobe,
Meni pa moke in štruklje odbral.
Morda več bankovcev bodo kovali
In pokrivali se ž njimi strehé;
Jih na plotove celó prilep'vali
V znamnje, da tukaj miljoni cvete.
Morda bo dosti prosa in fižola,
Da že vsaj stradal ne bom za naprej;
Morda bom kupil za tolar dva vola,
Zlata saj doba začenja se zdaj!
Morda kdo plača tud moje dolgove,
Pamet in „Gleiches Recht" tirja vsaj to;
Potlej pa spet lahkó delal bom nove,
Saj smo „vsi bratje", vsi „eno telo"!
Tudi znabiti, da bom avanziral;
Bom še minister, če zame se zvé,
Jedel bom piške, kopune obiral;
Nisem ne téh, ki se križa bojé.
Te in enake si delam zdaj upe,
Upam veliko, še več se — bojim;
Sreče po svetu bo letos na kupe,
Pa ne le nekterim, gotovo vsim!
Vrata nam zlata zdaj nov čas odpera,
Srednjega véka pušoba neha!
Kdor tak' ne misli, ta mila je Jera,
Je na Tirolskem, alj s hribov doma.
Tema ogromno debela je krila,
Žulil je jarm ljudi dosihmal;
Letos pa črna se noč je zvedrila,
„Liberalizem" je luč nam prižgal.
