Pred pomladjo
← Pred nevihto | Pesem: Pred pomladjo Temna vrata Lili Novy |
Srečanje → |
|
PRED POMLADJO
Tiha, hladna, predpomladna noč
diha mi v obraz nekdanje sanje.
Vedno globlje vodi pot me vanje,
vse je, kakor je biló nekoč.
Skritih čarov teh polnočna moč
daje duši čudežno spoznanje.
Vseh stvari razumem vzdihovanje,
svoje vzdihe vanj prelivajoč.
Tenke veje dviga zdaj drevo,
sega v lahno luč iz senčne teže,
sega po oblakih, ki gredó,
kakor nežne in srebrne mreže.
Vrgel jih je čez nebó nekdo,
ki, kar hrepeni, od vekov veže.