Predpustna (Vojteh Kurnik, 2)

Predpustna
Vojteh Kurnik
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zdaj pust je v deželi!
Kdor misli snubiti,
po volji in želji
nevesto dobiti,
naj dobro prevdari,
prem stopi čez prag,
prem zveže in spari
zakonski ga trak.

Mars'kteri si stavi
svoj grad nad oblake;
ko v njega se spravi
pa vidi napake,
in križi, nadloge
molé si roké –
so binkošti dolge,
pa ure grenké.

Češ mirno življenje
in leta vesele,
poslušaj svarjenje,
glej znamenja te-le:
Kjer vedno med starši
razsaja prepir,
to naj te prestraši –
od tod gre nemir.

Kjer mati je troša,
so hčerke potrate;
pod streho bo toča
prijatel! šla na-te;
in ko bi dež'valo
karkoli želiš,
ne bo pomagalo,
če tako dobiš.

Je mati tožljiva,
nesnažna, nevedna,
bo hči tudi biba,
zabita, neredna.
Ti boš Napoljonu
pri Moskvi enak,
v nesrečnem zakonu
kesal se bedak.

Kjer mati očeta
le malo spoštuje,
hči strupa navzeta
moža zaničuje;
pri taki boš pičen
na zdravo sercé,
do smerti terpinčen
pretakal solzé.

Če pred se zlo glešta,
se bo opustila;
ki staršem ni zvesta
za nos te vodila;
pri taki pošasti
mož gloje kostí,
vsa živa je strasti
in pasje vestí.

Katera veliko
si fante prebira,
pokadi sladivko,
naj sama se zvira!
Da! taki nevgnani
do smerti gré ploh,
v zakonu nakani
veliko nadlog.

Kdor dru'zga ne gleda,
ko pedanj obraza,
mu rado preseda
do zadnjega časa.
Pa tudi po doti
ne prašaj samó!
Mars'kteri se zmoti
o tem nad ženó.

Pobožnost, zvestoba
ste čednosti perve,
do hladnega groba
zlajšujete dneve,
ste stebra zakona,
le smert ju zmaje;
kjer padeta ona
popred, je gorje!

Ni vse kar se sveti
srebró in zlatnina,
bahavi obeti
so berž iz spomina;
in blaga krivične
se koj razdrobé,
še žulje pravične
pri tem pogubé.

Se dečva na domu
za nič ni zmenila,
bo tudi v zakonu
v nemar vse pustila;
skerbi, da bo znala,
kar tirja tvoj stan,
ko mravlja ravnala,
če ne, boš goljfan!

Če to, kar nikoli
ne bode rabila,
se v kuhinski šoli
je reva učila.
Še pridne prežganke
pri možu ne zná,
ko ilovco žgance
nevžitne strohnjá.

Dolenka Dolencu
nar bolje postreže,
Gorenka Gorencu
se k sercu prileže;
zato naj Dolenci
Dolenke jemljó,
Gorenke Gorenci,
da prav bo prišlo.

Slovenke so zdrave,
so zale, rudeče
ko 'z gorske višave
cvetlice cveteče;
bohinske dekleta
pa nar dalj slové,
ker s kravo teleta
verh dote dobé!

Scer letos ni treba
ko vlani hiteti;
nekteri se vé da
pa mor'jo začeti;
mečkavci mečkajo
do zadnjega dné,
pa tudi imajo,
iz slame žené!