Na noge tovarši!
Pustíte pečí,
vsak svojo pobaši,
kdor sam še tiči!
Ne bojte se snega,
na tripo otep!
Če cesar se krega,
kresavnike v žep!
Železo se kuje,
kdaj v klešah žarí,
najlože nasnuje,
kot pust prinorí.
Marsktera vtaknila
je v lampo več bíc,
je z oljem nalila,
in čaka na klíc:
Da ne bo zmotnjave
ko lenih devic,
ki kakor brez glave
objokanih lic
so olja kupvale,
k' je ženin prišel,
še z lučjo kriljale,
ko je že odšel.
Kdor vé za dekleta
spoštenih ljudí,
se sreča obeta,
naj nič ne mudi!
Kjer kaj je zadeti,
tje meri jih več;
je treba hiteti,
kdor misli doseč'.
Kdor hvaljen če biti,
mu svetjem: umri!
Kdor misli snubiti:
tud' grenke požri!
Takrat vse slabosti
od svet'ga kersá,
mal' dobrih lastnosti
na všesa zvestá.
In če bi razdelil
tovore zlatá,
ne boš se otrebel
jezikov svetá!
Ljubezen je glavni
potrebni pogoj,
brez nje so težavni
res dnevi, da joj!
Zastonj je vsa bala,
blagó in srebró,
če ona kralj'vala
med vama ne bo!
Je gorši v pokoji
najborniši jed,
ko v revku in boji
cesarjev obed.
Kdor misli: Poroka
je kaj bodi reč, –
doživel bo joka
gotovo preveč.
To véz le smert sama
enkrat razvozljá,
duhovnik če vama
roke zapenkljá!
Zato ni zavrečči
se koj tjè v en dan,
da bode po sreči
zakonski Vam stan!
