Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?

Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati? anonimen

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 3, št. 5 (29.1.1845)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Premišljevanje štajerskiga kmetovavca, kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?

Pod tem nadpisam smo ni davnej v Graškim časopisu sostavek brali, ki se prizadeva, očitno pokazati, de bo železna cesta kmetovavcam na Štajerskim veliko več dobičov, ko škode prinesla.

Veči ko je kupčijska zveza z drugimi deželami, bolji je za deželo. Ta zveza z drugimi kraji se bo pa gotovo po železni cesti nar bolj in nar hitreji osnovala. Kaj smo pa mi kmetovavci druziga, kakor kupci? Dražji in hitrejši ko svoje pridelke prodamo, več nam bodo zemljiša ali grunti vergli, naj bo pri živini, vini, žiti, lesu ali pa clo per ‒ tolstih kopunih! Rés je, de mi Štajerci nimamo veliko prodati, tode tó, kar imamo, je dobra roba! Pred vsim sloví naša molzna govedina že davnej po celi Evropi in gotovo bi jo bili že veliko več v ptuje kraje poprodali, ko bi kupcam ložej bilo, jo v svoje kraje pripelovati. To bo železna cesta polahkala. ‒ Vina imama dovelj in dobriga za prodajo; ko bi ga pa po podúkih vinoreje še boliga delati jeli, še več bi kupcov privabili in po višji ceni bi ga prodajali. ‒ Tudi nekaj sadja imamo, ki bi ga lahko v denar spravili in poglavar med kuretino je štajerski kopun! Glejte vse to blago bo kupčijo z domačimi pridelki oživilo!

Z žitam nismo mi Štajerci nikoli v ptuje kraje kupčevali in tudi nikoli ne bomo; kar ga na spodnjim Štajerju od več pridelajo, ga v zgornjim potrebujejo. Če ga bodo pa po železni cesti začeli iz ptujih krajev k nam pripeljavati, bo sicer cena domačiga nižji postati mogla, tode to bo za naše gorne kraje velik dobiček! ‒ Derv bi lahko dovelj imeli, ko bi bili naši spredniki bolj razumno z njimi v caker hodili in ko bi tudi mi bolji gospodarji bili! Zadnji čas je, de začnemo z lesam in z borštmi bolj gospodariti, sicer ne bodo naši mlajši imeli z čim kuriti.

Do zdaj je naša dežela le eno velko cesto imela, po železni cesti jih bomo pa več dobili, ktere se bodo z njo sklenile in takó kupčijo naše domovine na drobno in na debelo pomnožile.

Zadnjič vas pa še vprašam, vi nejeverni Tomaži! Kakšina bi se pa nam kmetovavcam pela, ko bi bili železno cesto ne skoz našo deželo, ampak po Koroškim ali Ogerskim napravili? Trava bi rastla in osat po naših velkih cestah, in zapušena bi ležala naša lepa dežela, ktera bo prihodnjič še več ptujcov z polnimi mošnami k sebi vabila, kakor do zdaj.

Res je, de bo železna cesta kosčik kruha temu ali unimu vzela, tode zemljiša ali grunti bodo v ceni poskočili in cela dežela bo imela od nje gotovo več dobičkov, kot zgube. Hvala tedej visokimu Gospodu, kteriga vsak Štajerc kakor dobriga očeta ljubi in častí, de nam je železno cesto v našo lepo domovino naklonil!