Preteklost (pesem NOB)
Preteklost Johan |
|
Navzgor se širi rožmarin,
navzdol se nagelj vije,
v okence zagrnjeno
žarko sonce sije.
Rdeča ruta, beli cvet
pa zagorelo lice,
tako se s polja vračajo
dekleta in kmetice.
Ti nageljni in rožmarin,
ta okna, polna sonca,
takih nima zdaj ta svet,
če pojdeš tja do konca.
»Besedilo je bilo objavljeno v Bolniškem listu postojanke Pokljuka, št. 5, 1. 11. 1944, str. 9. Naslonjeno je na pesem Vide Jerajeve Doma. Obj. Izbrano delo Vide Jerajeve, ur. M. Boršnik, str. 103. Prva in tretja kitica sta domala enaki, besedili se razlikujeta le v drugi kitici.« (Paternu 1987: 140)