Prevertanje ali prekopanje Ljubelja

Prevertanje ali prekopanje Ljubelja
Peter Hitzinger
Objavljeno pod začetnicama P. H.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 39 (30.09.1846)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Marsikaj, kar se je pred časam le vošilo, pa zavoljo tež in zoperstav ni izpeljati dalo, se dan današnji spolnjeno vidi. Takó se tudi zna zgoditi s prevertanjem ali prekopanjem Ljubèlja. Saj je pred nekaj časam v Ilirskim listu več bilo govorjeno, kakó potrebno bi bilo, de bi se tamkej, kér drugej ni mogoče, boljši pot iz Korotana na Krajnsko odperla, in kakó de bi to ne bilo preteško. Kar namreč je skozi Štajarje železna cesta peljana, mora Koroško s svojimi perdelki, to je, nar več z železnino, preveč zad ostajati; kér voznina po navadni cesti in čez hribe, je nekaj počasna, še bolj pa draga, in železne ceste ne kaže še zdaj tudi čez Koroško peljati. Ko bi se pa Ljubèlj prekopal ‒ od cerkve sv. Ane na Krajnski, do sv. Lenarta na Koroški strani ‒ in pa še cesta v več krajih poravnala, bi se vender za zdaj veliko ložej vse blagó do Ljubljane k železni cesti perpeljevalo. Morebiti se sčasama zna ravno v ti meri železna cesta saj za konje napraviti, kér je za hlapone prestermó. Potroški sa prekopanje Ljubèlja se pa tudi ne kažejo preveliki, ako se temu permeri, kar do zdaj obderžanje ceste čez višavo in zavoljo plazóv potrebujejo.

Koroški stanovi so jeli véč skerbeti, kakó bi se njih deželi z boljši cesto v ptuje pomagalo. Upati je tudi, de naš milostljivi Cesar Ferdinand I., ki veliko za to cesto potroškov dovolijo, bodo radi še to storili, kar bi za njo nar več pomagalo.

P. H.