Pri Jerneji. uredi

Na vertu pri Jerneji
Sinoči sem sedel,
Pijačo, jed pred sabo
Na mizi sem imel.

Dekletce vse nedolžno
Ljubezni še ne zna,
Za slavce, za sternade
Edino skerb ima.

Prišla je hči najmlajša,
Od nje sem slišal jaz:
"Zoranova je bila
In strijček nje pri nas."

Pogleda me nevedno,
Zakaj ves trepetam,
Zakaj oči povešam,
Besed iz ust ne dam?

Ko čul sem drago vaše
Izrekati ime,
Potresli se mi udje,
Potreslo je serce.

Jaz menil sem, da ona,
O tebi govori;
Pozneje čul, da sestra
Tam bila je, ne Ti! --