Pri Svetem Križu (Gruden)
← Božja pot v Barbano | Pri Svetem Križu (Primorske pesmi) Igo Gruden |
Pod Svetim Križem → |
|
Poletni dan nad morjem v soncu sniva,
ko da na zlatih bi visél perotih;
visoko v breg nad oljkami ob potih
pri koči koča stiska se in skriva.
Na pragu sključen ribič mreže šiva,
razveša jih po drogih in po plotih;
otroci v srajčkah skriti v mračnih kotih,
po hiši curek sonca se preliva.
Odšlá je žena v Trst … ž njo hčerka mlada
ponuja žajbelj, tublje po vsem mesti:
pri Svetem Križu šest otrok ji strada,
ni ognja v hiši, nimajo kaj jesti;
še sebe, hčerko bi prodala rada,
da mogla bi vsaj kruha jim prinesti.