Pri kači se je ženil

Pri kači se je ženil
Pripovedke z Martinj Vrha
Ivan Tušek
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Rekla sta stara dva sinu: »Midva sva opešala, pojdi se ženit!«

Šel je, pa ga nobena ni marala.

Šel je po poti, pa je zarjula kača tam v robeh:

»Kam pa greš?«

»Ženim se, pa me nobena noče.«

»Pa mene vzemi.«

»Daj no, kaj bodo pa doma rekli!«

»Kar hočejo, bo že vse prav. Ti le vse pripravi za ženi-tovanje: godce, posteljo in vse, kar je treba. Kadar bo čas, da bova šla k poroki, bom že pripravljena. Ko prideva pred oltar, se ti bom okrog roke ovila. Potem pa bom šla z vami domov. Ko boste ženitovanje obhajali, bom pod mizo, pa mi daj od vsake jedi žlico pod mizo.«

Dekleta pa so se zato bale poroke z njim, ker sta bila stara dva tako huda. No, potlej je prišel domov in mati mu je priletela naproti: »Ali si našel ženo?«

»Sem.«

»Katero pa?«

»Kačo.«

»Ta je pa že preveč; bova pa morala midva odjenjati, če misliš kačo vzeti.«

Potlej je pripravil vse: poročno obleko, godce, svate in vse. Prišel je dan poroke in svatje so se jeli zbirati.

»Kje pa je nevesta?«

»Bo že prišla! Bo že sama skrbela, da pride.«

Potlej so šli k poroki. Ko so prišli v cerkev, je pa prišla kača. šli so pred oltar in kača se mu je ovila okrog roke, pa je bila poroka sklenjena.

Nato so šli domov in obhajali ženitovanje. Ženin je od vsake jedi dal žlico pod mizo, kjer je bila kača. Ko je bilo ženitovanje končano, sta šla ležat.

»To ti povem,« je rekla kača, »vrata dobro zakleni! Stara dva bosta prišla noter, da bi me ubila, ker se bosta bala, da te bom pičila.«

Zjutraj pa je namesto kače vstala ženska, da ji ni bilo para. Rešena je bila zakletve, ker se je omožila.

»Zdaj pa greva po doto,« je rekla.

»Kam bova pa šla?«

»Tja, od koder sem te klicala.«

Pa sta šla v tiste robe in prišla v lep grad, kjer sta zagledala tri kadi denarja.

»Glej, to je moje!« pravi nevesta.

Spravila sta denar domov; kako, ne vem. Zdaj tudi stara dva nista bila več huda, da je vzel kačo za ženo.